B. D. G., arhiv DL

##IMAGE-3522074##

Gospodarske družbe območja Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, ki zaposlujejo približno 26.000 ljudi, ob koncu leta pričakujejo izid, ki bo v povprečju za več kot 4,5 odstotka presegel lanskega. Prihodnje leto si obetajo umiritev pospešene gospodarske rasti in manjšo rast izvoza, je direktor zbornice Tomaž Kordiš napovedal za STA.

Kordiš je ocenil, da so podjetja Dolenjske in Bele krajine, ki so lani skupaj zabeležila 5,8 milijarde evrov prihodkov in njihovo 20-odsotno rast, njihov skupni čisti dobiček pa je znašal 364 milijonov evrov, letos nadaljevala z rastjo prihodkov na tujih in na domačem trgu.

Regijsko gospodarstvo je največ prihodka ustvarilo s predelovalnimi dejavnostmi in ob močni usmerjenosti v izvoz. S prodajo v tujini je ustvarilo dobri dve tretjini vseh prihodkov, največ v državah EU.

Dodal je, da bodo razvojno in v inovacije usmerjena podjetja tudi v prihodnjih letih ostala gonilna sila regijskega gospodarstva. Sicer pa bo k umiritvi lani pospešene gospodarske rasti prispevala predvsem nižja rast izvoza. Ta bo sicer ostala visoka, vendar bo ob umirjanju rasti tujega povpraševanja nekoliko nižja kot lani. Investicijska dejavnost bo ostala visoka, nadaljevala pa se bo rast zasebne in državne potrošnje.

Na Dolenjskem in v Beli krajini so letos nadaljevali naložbeni cikel, vlagali so predvsem v okrepitev in posodobitev proizvodnih in razvojno-raziskovalnih zmogljivosti. Podobno bodo podjetja nadaljevala prihodnje leto. Največ so vlagali Krka in Revoz ter preostale velike in srednje velike območne družbe.

V regiji prevladujejo predelovalne dejavnosti, predvsem avtomobilska in farmacevtska, s tema povezane dejavnosti in gradbeništvo ter trgovina. Glavne družbe na Dolenjskem so Krka, Revoz, Adria Mobil, TPV, Terme Krka, CGP, Mikrografija, Bobič Yacht Interior, Amlexor Tomplast, Trimo, Arex, Iskra Pio, L-Tek, S.E.P., Dana, Plasta, Podgorje, Keko oprema, TEM Čatež, Treves in druge. V Beli krajini prednjačijo Kolpa, Akrapovič, Adria dom in Cablex plastik.

Kordiš je za glavne regijske razvojne priložnosti navedel razvoj prometne, elektroenergetske in informacijske infrastrukture, geostrateško lego, kadrovski razvoj, digitalizacijo, robotizacijo in avtomatizacijo, razvoj turizma in gostinstva, razvoj visokega šolstva, trajnostni in skladen regionalni razvoj.

Glede prometne infrastrukture je dodal, da se zbornica dejavno zavzema za začetek gradnje južnega dela ceste tretje razvojne osi, vključena je tudi v druge infrastrukturne projekte, ki bodo omogočili boljše pogoje in predvsem varnost v cestnem prometu.

Glede zaposlenosti, ki se je regijsko letos okrepila za približno štiri odstotke, je dejal, da se bo zaposlovanje v prihodnjih letih postopoma umirilo. Zaposlovanje pa bo zaradi naraščajočega števila upokojitev in manjšega števila prvih iskalcev zaposlitve postalo večji izziv, je še ocenil Kordiš.

Po podatkih novomeške območne službe Zavoda RS za zaposlovanje, v okviru katere delujejo uradi za delo v Novem mestu, Trebnjem, Metliki in Črnomlju, ki poleg Mestne občine Novo mesto pokrivajo še 11 dolenjskih in tri belokranjske občine oz. enako območje kot gospodarska zbornica, je bila območna brezposelnost konec septembra sedemodstotna, za skoraj odstotek pa je bila nižja od državnega povprečja. Glede na enako lansko obdobje se je regijska brezposelnost do konca novembra zmanjšala za dobrih osem odstotkov.

Konec novembra je bila največja na območju črnomaljskega urada, kjer je dosegla nekaj več kot 11 odstotkov. Sledila sta ji metliški urad z nekaj več kot 10-odstotno brezposelnostjo in novomeški s 5,9 odsotno nezaposlenostjo. Najmanj nezaposlenih oz. 5,4 odstotka je bilo na Trebanjskem.

Število brezposelnih se je sicer na Dolenjskem in v Beli krajini začelo zmanjševati leta 2014. Njihovo število se letos ni zmanjšalo toliko, kot se je predlani in lani, glede na nadaljevanje gospodarske rasti pa za prihodnje leto pričakujejo, da bo brezposelnost še naprej padala, a počasneje kot zadnji leti.

Po raziskavi zavoda za zaposlovanje bo v prihodnjih šestih mesecih največ novih zaposlitev v gradbeništvu, v poslovnih dejavnostih, prometu in skladiščenju, gostinstvu, v informacijski in komunikacijski dejavnosti, v predelovalni dejavnosti, trgovini ter vzdrževanju in popravilu motornih vozil, so še sporočili z novomeške območne službe.

Leto so sicer v gospodarskem pogledu zaznamovali Revozovo oz. v Novem mestu izdelano štirimilijonto vozilo znamke Renault, Krkino končevanje razvojno-kontrolnega centra 4 oz. njene ključne naložbe za razvoj in zagotavljanje kakovosti, novi poslovno-skladiščni prostori podjetja TEM Čatež na Čatežu in Revozove priprave za proizvodnjo novega vozila, novomeški TPV pa se je skupaj z BMW lotil enega največjih poslov v slovenski avtomobilski industriji.