B. B. arhiv

##IMAGE-3625721##

Slovensko vojaško letalstvo je lani kljub varčevanju doseglo popolno operativnost zračnih plovil. Podobno operativnost načrtujejo tudi letos, za vzdrževanje letala Falcon, ki je zdaj v sestavi vojaškega letalstva, pa denarja za letos še nimajo zagotovljenega.

Državni sekretar ministrstva za obrambo Miloš Bizjak in slavnostni govornik na slovesnosti ter postroju pripadnikov 15. polka vojaškega letalstva ob dnevu slovenskega vojaškega letalstva, ki je danes potekala v Vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki, je ob robu prireditve dejal, da letalo Falcon letos potrebuje specialistični obdobni pregled, za katerega potrebujejo od 1,5 do 1,8 milijona evrov.

Njegovo letno vzdrževanje vojsko stane približno 800.000 evrov. Vojska ima letos zagotovljena sredstva le za najnujnejše vzdrževanje svojih zrakoplovov in helikopterjev in nikakor ne za razvoj vojaškega letalstva.

Vojaško letalstvo se namreč v krizni letih ne razvija. Njegova flota se hkrati stara in če se bo to nadaljevalo, bo pripeljalo do tega, da marsikatero letalo ne bo več primerno za let, je opozoril državni sekretar.

Ta se je v svojem govoru dotaknil tudi glavnih lanskih uspehov vojaškega letalstva. Kot je dejal, je to podporno sodelovalo pri delu policije in civilne zaščite, posebej pa je preteklo leto zaznamovalo njihovo sodelovanje pri operaciji Migrant.

Slovensko vojaško letalstvo je sodelovalo tudi pri mednarodnih in domačih vajah, dežurna posadka 151. helikopterske eskadrilje je v reševalnih akcijah lani sodelovala 226-krat. Prepeljala je več kot 250 poškodovancev ali obolelih, 520 reševalcev in skoraj 30 ton opreme za prvo pomoč. Z letalom Falcon pa so za Slovenija Transplant opravili sedem prevozov človeških organov ali nujno potrebnih zdravil, je med drugim navedel Bizjak.

Zgodovina slovenskega vojaškega letalstva sega v čas prve svetovne vojne. Po podatkih ministrstva za obrambo so v ljubljanski in mariborski stotniji, ki so ju pod okriljem enot generala Rudolfa Maistra ustanovili 14. in 15. decembra 1918, leteli slovenski piloti iz avstro-ogrskega vojaškega letalstva.

Ljubljanska letalska stotnija je svoj prvi bojni polet s tremi dvosedežnimi letali opravila 12. januarja 1919, pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič, ki sta poletela na izvidniški polet na Koroško, pa sta takrat obstreljevala avstrijske enote.

Slovensko vojaško letalstvo je danes sestavni del 15. polka vojaškega letalstva, razdeljeno je na 151. helikoptersko eskadriljo, 152. letalsko eskadriljo, 153. letalsko tehnično eskadriljo, 107. letalsko bazo, 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora ter letalsko šolo.

V sestavi slovenskega vojaškega letalstva so osem večnamenskih helikopterjev Bell-412, štirje večnamenski transportni helikopterji AS 532 AL Cougar, dve transportni letali Pilatus PC-6 Turboporter in transportno letalo L-410 Turbolet. Letalska šola pa premore štiri helikopterje Bell-206 Jet Ranger, dve letali Zlin 143L, osem letal Zlin 242L ter devet letal Pilatus PC-9/9M.