Debirokratizacija v kmetijstvu: Dovoljenje za posek vsakega suhega drevesa
Potem ko je vlada spomladi v državni zbor poslala predlog Zakona o debirokratizaciji, je jeseni pripravila že novo, popravljeno besedilo. A tudi na tega s kmetijskih strani letijo številni očitki.
Kadar je govora o papirologiji, pravilih, zahtevah in ovirah, s katerimi se morajo kmetje ukvarjati poleg svoje osnovne dejavnosti – kmetovanja, se zmeraj spomnim besed dolgoletnega funkcionarja KGZS, sicer kmeta iz Cirkovc Milana Unuka. Ko je namreč nekoč poslušal program in zaveze enega od novih kmetijskih ministrov, med katerimi je bila seveda tudi administrativna poenostavitev postopkov, je dejal, da ga je ob prevzemih novih oblasti kar groza, saj takšne obljube, s katerimi postreže vsak minister, zmeraj pomenijo prav nasprotno – samo še dodatno birokratsko zapletanje.
Legalizacija male sečnje
Še vedno ostajajo tudi težave z izdajanjem odločb za sečnjo v gozdovih. »Slovenski gozdovi se premalo pomlajujejo in negujejo, s čimer se slabi njihova kakovost in sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe. Trenutni predpisi za vsa dela v gozdovih zahtevajo izdajo upravne odločbe. Veljavni sistem s premalo nacionalnih sredstev in posledično premajhnim številom izdanih odločb omejuje svobodno gospodarsko pobudo in ne sovpada s cilji Evropske gozdarske strategije ter Evropskega zelenega dogovora. Zaradi omejenih finančnih sredstev namreč delavci javne gozdarske službe ne zmorejo izdati vseh načrtovanih odločb, hkrati pa lastnikov ne morejo spodbujati v samoiniciativno izvajanje sadnje in nege, saj bi to pomenilo neenakopravnost do lastnikov, ki so izbrani za sofinanciranje,« pravi Virantova in predlaga spremembo Zakona o gozdovih.
»Hkrati bi lahko z ustrezno zakonodajo naredili več reda tudi pri sečnji za tako imenovano domačo uporabo oziroma drva in jo končno 'legalizirali'. Po trenutnih pravilih mora namreč lastnik gozda za vsak posek, tudi če gre za posek enega samega suhega drevesa ali grma, pridobiti upravno odločbo, kar je neracionalno in pretirano birokratsko, zato se v praksi seveda večinoma tudi ne izvaja. Veliko bolj smiselno bi bilo, da bi si lahko lastnik v skladu z gozdnogojitvenim načrtom v gozdu sam izbral manjšo količino lesa za posek, na primer do 20 kubičnih metrov, o tem pa predhodno obvestil revirnega gozdarja. S tem bi olajšali delo javne gozdarske službe in razbremenili lastnika nepotrebnih postopkov.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
