Arhiv Štajerskega Tednika

Kot je znano, je ohranitveno kmetijstvo usmerjeno v trajnostno gospodarjenje s tlemi, pri tem pa so bistveni trije principi, in sicer nobeni ali minimalni mehanski posegi v tla, stalna pokritost tal in pester kolobar. Tak način kmetovanja pa ni povezan le z življenjem v tleh, ampak rešuje tudi problem erozije zemlje ter omogoča nižjo porabo energije, strojev in tudi dela, poleg tega v največji meri zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in okolje,« pravijo v Slovenskem združenju za ohranitveno kmetijstvo (SZOK). Ohranitveno kmetijstvo tudi blaži toplogredne izpuste.«

Dokler bo denar, bo po starem ...

Na možnost in napovedi, da bi se lahko subvencijska politika po letu 2030 spremenila in kmetje ne bi bili več deležni takšne finančne podpore kot doslej, bi se morali pripraviti, je prepričan Majerič, ki še upa na čudež iz Bruslja. »Industrijski način kmetovanja bo brez spodbud dokazano crknil, mi pa še kar tiščimo glavo v pesek, čeprav vemo, da je rešitev ohranitveno kmetovanje, na katerega pa ni mogoče preiti čez noč. Prehodno obdobje je za kmeta gotovo težko, v tem času beleži izpad prihodka, zato potrebuje finančno spodbudo države, vendar lahko po petih letih že pričakuje želene rezultate. Razumljivo je, da se kmetje bojijo tega koraka. Veliko se pogovarjamo in načeloma so vsi za novo metodo, a ne, dokler je za staro dovolj javnega denarja. 'Vi se borite, ko boste dosegli priznanje in uvrstitev v finančne sheme, pa se vam pridružimo,' mi pravijo.«

Za Evropo le še Afrika

Preberite več v Štajerskem Tedniku