I. N.

##IMAGE-3304839##

»Včasih smrdi bolj, včasih manj in tako se na da živeti. Meni smrdi že 30 let,« pravi Marko Munih, eden bližnjih sosedov centralne čistilne naprave v Ločni. Zadnja dva tedna naj bi bil smrad močnejši kot običajno, zaradi česar mu je prekipelo. Začel bo zbirati podpise za peticijo, v kateri zahteva oprostitev komunalnega prispevka v krogu tisoč metrov okoli čistilne naprave, predlaga, da se sorazmerno zniža komunalni prispevek tudi ostalim.

Čeprav veliko ljudi smrad povezuje s Krkinimi obrati v neposredni bližini, pa ima tovarna od leta 1992 lastno čistilno napravo. "Z gotovostjo lahko trdimo, da Krkina dejavnost ne povzroča neprijetnih vonjav, ki se v zadnjem času pojavljajo na območju čistilnih naprav," pravi Slavko Zupančič, vodje službe za varovanje okolja v Krki. Večja težava je stara in preobremenjena čistilna naprava iz leta 1974, kjer se prečiščuje odpadne vode iz celega mesta, z njo pa upravlja novomeška Komunala.

»Pri čiščenju odpadnih voda gre za biološki proces, zaradi tega ni možno takoj odpraviti kakršne koli spremembe ali motnje v sistemu čiščenja. Razlog za smrad je lahko tudi delno povečana količina izcednih voda iz komunalne deponije Leskovec, ki jih prečiščujemo tu.

V zadnjem mesecu smo opravili več analiz po kanalih in nismo ugotovili večjih odstopanj, res pa je, da se te stvari pokažejo z zamikom,« pravi vodja sektorja odvajanja in čiščenja odpadnih voda Igor Ilar in poudarja, da je krivca težko iskati, glavni problem pojavljanja smradu je namreč v zastareli tehnologiji in preobremenjeni čistilni napravi. Mesto se je od leta 1974, ko je bila zgrajena, zelo razširilo, zmogljivosti čistilne naprave pa so ob tem ostale praktično enake.

Letos naj bi po načrtih pričeli s celovito prenovo čistilne naprave v Ločni, ki naj bi z najsodobnejšo tehnologijo zagotavljala, da ne bo več smradu. Razpisna dokumentacija za to je že izdelana in potrjena, če bo vse po načrtih, naj bi sredi leta začeli graditi.

Denar za investicijo, vredno dobrih 18 milijonov evrov, je predviden v prihodnjih treh letih. Večji delež bosta prispevali država in evropski kohezijski sklad, delež mestne občine Novo mesto znaša 28 odst.

V letošnjem proračunu je občina že zagotovila 2,2 milijona evrov, prihodnje leto pa jo čaka še obveznost v višini 2,5 milijona in v letu 2011 350 tisoč evrov. Ker je denar praktično že zagotovljen, na oddelku za krajevne skupnosti in komunalne zadeve pri mestni občini ne računajo na zamik del zaradi recesije in sedanjih finančnih težav občine.