Arhiv Štajerskega Tednika

72 največjih koncesionarjev in zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev je tako v letu 2023 od zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) skupaj prejelo dobrih 160 milijonov evrov. To je skoraj 30 milijonov več kot v letu 2022. Ti javni prilivi so se zasebnikom močno povečali, ker so več delali. To jim je omogočil interventni zakon, ki ga je vlada sprejela septembra 2022 na predlog tedanjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Veljal je do avgusta lani, torej še večino leta 2023.

S tem zakonom, ki je omogočil plačevanje za vse opravljene storitve, je Bešič Loredan zdravnike iz javnih bolnišnic spodbudil k selitvi najbolj donosnih storitev iz dodatnega programa v zasebne klinike. Javne izvajalce je izenačil s koncesionarji, toda prvim ni omogočil dodatnega nagrajevanja zaposlenih, ki sodelujejo v programu. To so hitro ugotovili tudi zdravniki. Dodatno delo v donosnejših programih so zato raje kot v javnih bolnišnicah, kjer so zaposleni, opravljali pri zasebnih koncesionarjih.

Zmagovalci diagnostični centri, največ dobička ptujskemu

Najvišji dobiček (3,8 milijona evrov) je lani ustvarila ptujska Digitalna slikovna diagnostika, eden od največjih domačih centrov za diagnostične storitve. To ji je uspelo ob dobrih devetih milijonih evrov prihodkov. Ali drugače: za vsakih 2,5 evra, ki jih je prejelo, je to podjetje ustvarilo en evro čistega dobička. Od lani je sicer ptujski center v lasti hrvaške investicijske družbe Provectus Capital, ki je zanj plačala več kot 30 milijonov evrov.

Preberite več v Štajerskem Tedniku