Thinkstock

Ustanovitev odbora je podprla velika večina poslancev - 612 jih je glasovalo za, 19 jih je bilo proti, 23 pa se jih je vzdržalo.

Kot je ocenila slovenska evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD), so poslanci z ustanovitvijo tega odbora "naredili prvi korak pri izpolnjevanju obljube, da bomo v boju proti davčnim oazam in goljufijam odločnejši". 

Povod za vzpostavitev posebnega preiskovalnega odbora je bila davčna afera LuxLeaks, ki je razkrila davčne ugodnosti za multinacionalke v Luksemburgu. Afera je v precej neroden položaj postavila predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, nekdanjega dolgoletnega luksemburškega premiera. 

Evropska komisija je nato na podlagi razkritij Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) sprožila tudi preiskave, kakšne so bile prakse obdavčevanja multinacionalk še v Belgiji, na Nizozemskem in Irskem. 

Formalno sicer ne bo šlo za "preiskovalni" odbor, ampak za posebnega, kar pomeni, da bo imel nekoliko manj pooblastil. Vseeno pa bo odbor lahko preiskal prakse obdavčevanja v posameznih državah vse do 1. januarja 1991 nazaj. Preučil bo tudi, kaj in na kakšen način je Evropska komisija obravnavala kot državno pomoč v članicah in do katere mere so te transparentne pri davčnih odločbah. 

Fajonova je v sporočilu za javnost pojasnila še, da se bo odbor ob vprašanjih, povezanih z domnevnimi kršitvami in nepravilnostmi pri uporabi državnih pomoči in davčne zakonodaje, ukvarjal tudi z drugimi sistemskimi vprašanji, kot so razlike v davčnih sistemih, pomanjkanje ustreznega bančnega nadzora, bančne tajnosti in vprašljive davčne prakse. 

"Pred seboj imamo težko nalogo, a se zavedamo odgovornosti, ki jo nosimo v težkih in negotovih razmerah v Evropi," je v sporočilu za javnost še zapisala Fajonova.