M. Ž.

M. Ž.

M. Ž.

Na današnji novinarski konferenci so direktorica splošne bolnišnice Novo mesto Milena Kramar Zupan, strokovna direktorica Lučka Kosec in pomočnica direktorice za zdravstveno nego Jožica Rešetič predstavile težko finančno situacijo, v kateri je novomeška bolnišnica, ki je četrta največja v Sloveniji. Na 31. maja letos je namreč bolnišnici za pokritje vseh obveznosti do dobaviteljev, bank in zaposlenih primanjkovali kar 11,6 milijona evrov. »Tako velike finančne obveznosti bolnišnici povzročajo hude plačilne težave. Na vrata dnevno trkajo in grozijo dobavitelji zdravil in materiala, z izjemnimi težavami izplačujemo plače in pokrivamo druge obveznosti,« je izpostavila Kramar Zupanova, ki je vodenje prevzela z začetkom leta.

Seveda pa se to ni zgodilo čez noč, kot je dejala direktorica, se je novomeška bolnišnica že več kot preteklih deset let srečevala z velikimi finančnimi in kadrovskimi problemi, podhranjenostjo z nujno potrebno sodobno opremo, zdravstvenimi programi, še posebej na področju internistike, kjer nimajo priznanega programa internistične urgence, kar se je izkazalo še posebej kritično z uveljavitvijo urgentnega centra, dovolj zdravniki in na drugi strani z bistveno več zaposlenimi iz ur, kot jih je preko opravljenih storitev pripravljena plačati zdravstvena blagajna. Med velike težave spadajo tudi slabi prostorski pogoji za delo oz. za bolnike, posebej v prostorih internega oddelka. Po zagotovilih zaposlenih v prikazovanju opisane problematike Ministrstvu za zdravje in drugim pristojnim za skupno reševanje problemov, ni bila uspešna, so navedli.

Ugotovitve revizije poslovanja zaskrbljujoče

V prvih mesecih leta je na zahtevo Sveta zavoda bolnišnice Inštitut za javno finančno pravo iz Ljubljane opravil delno revizijo poslovanja - pregled finančnega poslovanja zavoda v preteklih dveh letih s poudarkom na stroških dela in materialnih stroških. Ugotovitve v poročilu so res zaskrbljujoče, je poudarila direktorica.

Ugotovitve oziroma potrebni ukrepi so razdeljeni v dve skupini. Tisti, ki se nanašajo na stroške dela, zahtevajo nujne spremembe v organizaciji dela, uvedbo izmenskega dela, posege na plačnem področju - vse od pravilnosti uvrščanja v plačne razrede do ocenjevanje dežurnih delovnih mest, posebnih pogojev dela itd.

»Na področju obvladovanja stroškov materiala so nujne racionalizacije in odgovorne nabave, spremljanje in porabe zdravil in ostalega materiala. Za povečanje prihodkov je potrebno uvajanje tržnih dejavnosti. Posebej kritično je označena informacijska podpora za učinkovito vodenje zavoda, saj ni dovolj kakovostne in urejene spremljave in kontrole sprotnega poslovanja na vseh področjih in s tem ne prepotrebnega hitrega ukrepanja pri odklonih od planiranih ciljev. Za informacijsko podporo zavod nameni absolutno premalo sredstev. Zaželena sta vsaj dva odstotka prihodkov, kar za bolnišnico pomeni več kot milijon evrov na leto, bolnišnica pa nameni tretjino teh sredstev,« je naštevala Kramar Zupanova.

Sanacija bo dolgotrajna, izvajanja ukrepov so se že lotili, ki pa jih, kot so poudarile sogovornice, pacienti naj ne bi občutili. »Vse spremembe zahtevajo razumevanje zaposlenih in vodstva, kar pa seveda ni lahko. Svetla točka so usposobljeni strokovnjaki in osebje v bolnišnici. Verjamem, da bomo, ko se bomo izkopali iz črne luknje, postali to kar si želimo – ne le, da smo druga največja regijska bolnišnica, ampak da bomo druga ali prva najboljša,« je med drugim še dejala.