##IMAGE-2238582##

Osrednja točka včerajšnje izredne seje novomeških svetnikov je bila informacija o tem, kje je trenutno razvoj univerzitetnega kampusa. Kaj bistveno novega pa niso izvedeli. Kot je dejal Janez Pezelj (LDS): ''Poslušamo že slišano in beremo že prebrano!''

Z novimi informacijami, ki jih ne bi prebrali tudi že na našem portalu, vam tako ne moremo postreči. O vseh dejstvih, (ponovno) slišanih sinoči, smo že poročali. Najdete jih lahko v povezanih prispevkih. Če pa informacijo vendarle strnemo: v sklopu kampusa v Drgančevju naj bi kot prvega zgradili študentski dom s 163. ležišči. Zanj naj bi pristojno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologije prispevalo štiri milijone €. Še pred kratkim je veljalo, da mora novomeška občina kot predpogoj za pridobitev državnih sredstev za dom še letos nameniti tri milijone lastnega denarja, a se je izkazalo, da bo zaenkrat dovolj 850.000 €. Toliko jih letošnji proračun namenja za vse postoke do pridobitve gradbenega dovoljenja. Tega potrebujejo do junija, če želijo v Drgančevje pripeljati omenjene štiri milijone € državne pomoči. Potem pa bodo (morda) z rebalansom proračuna tudi že letos za študentski dom namenili še kaj več.

Terminski plan tako naj ne bi bil ogrožen - študentski dom naj bi zgradili prihodnje leto, nato v letih do 2011 še vstopno-servisni objekt, fakultetno poslopje, garažo, osrednjo ploščad. Kampus na 45 hektarih bo po sedanjih predvidevanjih stal 42 milijonov €. Četrtinska deleža odpadeta na občino in evropska sredstva, 10% na ministrstvo, ostalo predstavlja javno-zasebno partnerstvo.

Projekt so pocenili, kolikor se je dalo, v ta namen trenutno spreminjajo občinski lokacijski načrt. Fakultuetno poslopje bo denimo manjše, kot so sprva načrtovali, podzemna garaža bo imela le eno etažo in ne dve, saj bodo samo s tem prihranili šest milijonov € ipd.

Prvi korak, ki zdaj čaka mestno občino, je po pridobitvi gradbenega dovoljenja za študentski dom podpis pogodbe z minsitrstvom o sofinanciranju.

Adolf  Zupan je včeraj opozoril, da bi pri ustanavljanju univerze v Novem mestu vendarle bolj morale sodelovati tudi zaledne občine - s svojimi potrebami, vprašanji, željami, ... Kot primer takšnega dobrega sodelovanja je izpostavil CeROD.

V LDS-u, kjer so že ob sprejemu proračuna za leto 2008 opozorili, da je projekt  univerzitetnega kampusa jasen le glede lokacije v Drgančevju, vse ostalo je nedorečeno, pa so opozorili, da je projekt v sedanjem trenutku brez jasnega in enotnega vodenja ter enoznačnih razvojnih usmeritev. URS investicije pač ne more voditi. Pričakovani vlagatelji morajo jasno vedeti, kdo vodi projekt, kaj jim ponuja, kaj bodo s tem vložkom pridobili, enako pa mora tudi mestna občina vedeti, kaj bo od tega imela ona in njeni občani.

Tako LDS-ovi kot ostali svetniki pa so še enkrat več opozorili, da je potrebno jasno opredeliti odnos javnega in zasebnega partnerstva (LDS: '' ... s pomočjo javnih sredstev se predvsem omogoča uveljavljanje programov, ki so plod zasebno ustanovljenih inštitutov in fakultet.'')

Svetniki so sinoči sprejeli načelna sklepa, da mestna občina Novo mesto nadaljuje vse potrebne postopke, da se bo lahko potegovala za državni denar.

Kljub prvotnemu predlogu pa župan Alojzij Muhič na glasovanje ni dal sklepa o vlogi Visokošolskega središča pri ustanavljanju univerze. O tem naj bi po županovem zagotovilu razpravljali na naslednji svetniški seji. So pa to zasebno ustanovo nekateri omenjali v svojih razpravah. Franci Kek je denimo ponovil svoje opozorilo, da se v primeru univerze ne sem ponoviti zgodba z 'Blažičevo' šolo, ko so ji preprosto odpisali 23 takratnih milijonov tolarjev občinskega vložka ... Tudi o tem v spodnjih prispevkih: