STA

Na ministrstvu za delo so za STA izpostavili, da GZS ni sodelovala v pogajanjih za socialni sporazum, v katerih bi lahko vsebinsko prispevala k uresničevanju svojih interesov. "Socialni sporazum bi bil tako dopolnjen tudi z njihovimi predlogi in takšnega bi verjetno podpisali," so ocenili.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak obžaluje, da Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ne bo podpisala socialnega sporazuma 2015-2016 in pristopila k zavezi za boljše življenje državljanov.

Na vprašanje, kaj odločitev GZS, da ne prispeva podpisa, pomeni za socialni sporazum, so odgovorili, da je dokument zaveza podpisnikov. Štiri delodajalska združenja, sedem sindikalnih central in vlada so se z njim zavezali, da bodo storili vse za boljše življenje državljanov, za njihovo socialno in ekonomsko varnost, so pristavili.

"Zaupanje, ki smo ga med pogajanji med seboj ustvarili vlada in socialni partnerji, je dobra popotnica za čas, ko bodo drug pri drugem iskali soglasje za spremembe delovne zakonodaje, zdravstvenega sistema, pokojninskega zavarovanja in plačnega sistema v javnem sektorju," so prepričani.

Izpostavili so še, da je Kopač Mrakovi žal, da GZS ni podpisnica te zaveze. Ministrica je prepričana, da bo v duhu socialnega sporazuma treba iskati dogovor med sindikati in delodajalci.

Upravni odbor GZS je v sredo sklenil, da ne pristopi k podpisu socialnega sporazuma 2015-2016, ki so ga z izjemo GZS v začetku meseca z vlado sklenile vse reprezentativne delodajalske in sindikalne organizacije. Sklep je bil na seji sprejet soglasno, gospodarstveniki pa o predlaganem sklepu niso niti razpravljali.

GZS je iz pogajanj o socialnem sporazuma izstopila, ko je vlada, kot je dejal predsednik GZS Samo Hribar Milič, grozila z novimi dajatvami gospodarstvu. Pozneje, ko teh groženj ni bilo več, je bilo prepozno, da bi se priključili, o morebitnem podpisu pa so se želeli odločiti šele po njegovi sklenitvi, je pojasnil.

Izvršna direktorica GZS za socialni dialog Tatjana Čerin pa je dodala, da je v socialnem sporazumu sicer nekaj priložnosti za gospodarstvo, vendar premalo. Dokument je po njeni oceni vsebinsko preobsežen, brez jasno določenih zavez, rokov, izvedbe in izvajalcev. Prav tako ni dovolj razvojno usmerjen in ne predvideva potrebnih reform, je poudarila.