Z vsakim dnem zaprtja slabši obeti

»Država pozablja, da smo delovni ljudje (govorim na splošno, ne samo o pivovarjih) in da želimo delati, ne pa čakati na usmiljenje države,« pravi Luka Rojnik, lastnik in direktor Pivovarne Green Gold. Mladi in zagnani ekipi pivovarjev je v nekaj letih uspel preboj v tujino, spomladi je uspela vzpostaviti spletno trgovino, njihova piva je mogoče najti na policah vseh večjih trgovcev. Klub temu je upad prodaje zaradi zaprtja v gostinstvu in turizmu precejšen.

Čeprav za obstoj pivovarne iz osrčja Savinjske doline ni strahu, je njeno poslovanje zelo oteženo, saj največ prihodkov ustvari na področju gostinstva in turizma, ki je še vedno zaprt. »V Pivovarni Green Gold glede na znana dejstva zavzemamo stališče, da je treba gostinske lokale odpreti, saj je več kot očitno, da niso bili vir okužb. Okužbe so se širile kot posledica zaprtja lokalov, saj se ljudje v teh časih družijo ›na šverc‹, v malih garažah ali natlačeni v zidanicah. Prav tako je po naših opažanjih narasla prodaja alkohola na črno, kar je za nas nelojalna konkurenca,« pravi Luka Rojnik in dodaja, da so obeti za letos z vsakim dnem zaprtja slabši. V pivovarni, ki jo vodi, so se na trenutne razmere prilagodili tako, da so precej zmanjšali proizvodnjo, prav tako ne varijo sezonskega piva.

Lani so v Šempetru proizvedli približno 2.400 hektolitrov piva, letos si želijo vsaj tri tisoč hektolitrov. »To bo ob trenutnih ukrepih verjetno nemogoče,« ugotavlja sogovornik. »Lani smo imeli v primerjavi z letom 2019 za 15 odstotkov nižje prihodke, upoštevajoč, da smo v začetku leta 2020 zaposlovali in širili prodajo, je realen upad skoraj 50-odstoten,« razlaga. Pivovarna trenutno od države prejme nekaj denarja, a kot pravi sogovornik, je to »bolj za životarjenje kot karkoli drugega«. Ob tem Rojnik razkriva, da se pivovarji pogovarjajo tudi o morebitnem protestu, pri katerem upajo, da jih bodo podprli tudi gostinci.

Pitje kraft piva je družaben dogodek

Med tistimi, ki komaj čakajo na ponovno odprtje gostinskih lokalov in dovoljeno druženje, čeprav v omejenem obsegu in ob upoštevanju varnostnih ukrepov, sta tudi glavni pivovar Savinjske pivovarne Clef iz Arje vasi Matevž Gobec in direktor podjetja Jure Gobec. Kot pravi slednji, je zaradi epidemije in zaprtja gostišč ter prepovedanega druženja vsa pivovarska panoga na velikem udaru.

Kratf piva so višjega kakovostnega in s tem tudi cenovnega razreda in tako so že v osnovi namenjena ljubiteljem piva in kulinarike, ki uživajo ob spoznavanju drugačnih okusov. »Kraft piva niso namenjenega opijanju. Iz tega sledi, da je pitje kraft piv predvsem družaben dogodek,« pravi Jure Gobec.

Kako ste v teh časih prilagodili proizvodnjo? Kakšni so obeti za letos?

Po relativno uspešnih poletnih mesecih sta vse, tako gostince kot pivovarje, presenetila rast okužb in hitro zaprtje lokalov. Proizvodnje večina pivovarjev ni uspela pravočasno zmanjšati in so večini ostale na zalogi precejšnje količine piva. To predvsem velja za sodčke, namenjene točenemu pivu v gostinstvu. Ker ima kraft pivo, ki je nepasterizirano in nefiltrirano, bistveno krajše roke uporabe kot industrijska piva, bo to pivo večinoma neuporabno.

Letošnje poletje bo ob očitni prekuženosti prebivalstva in dodatnem precepljenju najbrž zelo podobno lanskemu. Prebivalstvo je željno druženja, zato pričakujemo pivovarsko uspešno poletno sezono. Na žalost ne moremo predvideti, kdaj se bodo ukrepi sprostili, da bi lahko pravilno in pravočasno načrtovali proizvodnjo varjenja piva, ki zahteva svoj čas. Pričakujemo tudi, da bodo zaradi posledic zaprtja nekateri gostinci propadli, tisti, ki se bodo uspeli obdržati, bodo gotovo v finančnih ter kadrovskih težavah, kar bo dodatno oteževalo tudi poslovanje pivovarn.

Ste v tem času vzpostavili nove prodajne kanale, poiskali nove trge?

Smo mlada pivovarna, pivo smo namreč začeli variti šele spomladi 2019. Kljub začetnemu utiranju poti na trg in zdaj še epidemiji smo uspeli prihodke v drugem letu poslovanja podvojiti. S 100 tisoč evrov v letu 2019 na 200 tisoč evrov v letu 2020. Ker nismo poslovali celo leto 2019, je bolj primerna primerjava za obdobje julij–december, kjer smo povečali prihodke za skoraj 40 odstotkov. To nam je uspelo z iskanjem novih prodajnih poti v večjih trgovskih verigah. Tako je pivo Mi2, ki ga proizvajamo in promoviramo z legendarno skupino Mi2, postalo najbolj prodajano kraft pivo v eni znanih slovenskih trgovskih verig. Veliko smo vlagali tudi v digitalno promocijo in internetno trgovino. Tako smo s trdim delom in trudom vseh zaposlenih uspeli kljub epidemiji in zaprtju večine naših kupcev v gostinstvu dvigniti prihodke. Ob tem naj malo žalostno pripomnim, da smo zaradi dobrega dela po stari slovenski navadi kaznovani. Zaradi povečanja prihodkov namreč nismo upravičeni do kritja fiksnih stroškov. Če bi preprosto zaprli pivovarno, bi bili do pomoči upravičeni.

Novi prodajni kanali in poslovne povezave

Koronakriza je najbolj prizadela mikropivovarne, ki so svoja »specialna« piva ponujale predvsem v gostinskih lokalih in na prireditvah. Med tistimi, ki so bili prisiljeni v zadnjem letu iskati nove poti in načine, kako priti do ljubiteljev piva, so tudi ustvarjalci celjskega piva Protagonist.

Preberite še ...

Zanimivosti

(EKSKLUZIVNO) Luka Založnik, pričevalec iz afere Dars: Rok Snežič mi je narekoval, Feštajn pa je snemal

»Tudi nam, protagonistom, koronakriza ni prizanesla. Zaradi dvakratnega zaprtja gostinskih lokalov in zmanjšanja oziroma odpovedi več dogodkov v preteklem letu smo se morali hitro prilagoditi in poiskati druge prodajne kanale ter iskati nove poslovne povezave,« pravi Tatjana Rajh. »Če smo pred krizo večino piva prodali gostinskim lokalom in samostojno na dogodkih, smo v času krize prodajali predvsem končnim kupcem.«

V prazničnih decembrskih dneh se je njihovo pivo znašlo v marsikaterem gospodinjstvu. Z darilnimi paketi so uspeli nagovoriti tako lokalne organizacije in podjetja, ki so pakete s pivom Protagonist ponudili kot novoletna darila sodelavcem in strankam, kot tudi pivoljubce, ki protagonista že poznajo iz gostinskih lokalov in specializiranih trgovin s pivom. »V letu 2020 smo seveda prodali manj piva, kot smo načrtovali, in potrebni bodo odpisi pretečenih zalog. Smo pa imeli več časa za razvijanje receptov za nova piva, ki jih bomo predstavili v letu 2021,« razkrije Rajhova, ki v prihodnost zre optimistično. »Kaj nas čaka v prihodnosti, lahko le ugibamo, a smo optimistični, saj vemo, da imamo v gostinskih lokalih in trgovinah, v katerih prodajajo naše pivo, zanesljive partnerje, in prepričani smo, da bomo skupaj iz trenutne krize izšli še močnejši,« zaključi.

»Po ponovnem odprtju se bodo karte na novo premešale«

Med bolj priljubljenimi pivi, ki jih ni mogoče kupiti v trgovini, je celjski Social1ST, ki ga varijo v Fabriki piva. Ta sicer deluje pod okriljem podjetja Cent si, ki se ukvarja z informacijsko tehnologijo. Čeprav je varjenje piva za računalniške programerje predvsem konjiček, jih je trenutna situacija močno prizadela.

»Naše pivo točijo in prodajajo izključno v gostinskih obratih, tako da ga v tem trenutku ne prodajamo nikjer razen na sedežu podjetja. Imamo to srečo, da se je Social1ST tako priljubil našim zvestim kupcem, da določeno količino prodamo, vendar je to vseeno zanemarljivo v primerjavi s količino pred zdravstveno krizo,« pravi Vladimir Tkalec, direktor krovnega podjetja in eden od treh pivovarjev.

Fabrika piva je tako imenovana nomadska pivovarna, kar pomeni, da svoje pivo vari v najetih prostorih. Celjani že nekaj časa zelo dobro sodelujejo s Savinjsko pivovarno Clef. »Sicer imamo tudi sami tehnologijo za varjenje piva, a jo uporabljamo za izdelovanje novih vrst piva. Eden takšnih je bil tudi stout Ideal1ST, ki ga zaradi zaprtja gostinskih obratov trenutno ne varimo,« pojasni Tkalec.

Sogovornik meni, da bodo gostinski obrati začeli s polno paro obratovati približno maja, ko se bo tudi zanje začela prava sezona. A se zaveda, da izpada prodaje zaradi večmesečnega popolnega zaprtja tudi z nadpovprečno poletno sezono ne bodo mogli nadomestiti. Kot pravi Tkalec, so izgube tudi finančne. Te za zdaj še nekako uravnavajo z delom osnovnega podjetja, kjer prav tako beležijo izpad dohodka, saj so določene tehnološke storitve, ki jih izvajajo, prav tako vezane na sektor gostinstva in turizma. A kljub vsemu o tem, da bi pivovarstvo povsem opustili, ne razmišljajo. »Varjenje piva je naš konjiček. Pravzaprav je to najboljši konjiček na svetu in ga zagotovo ne bomo opustili. A se zavedamo, da se bodo po odprtju lokalov karte na novo premešale,« zaključi Vladimir Tkalec.