Arhiv Štajerskega Tednika

Vodilni ponudnik elektronskega podpisovanja v Sloveniji je podjetje SETCCE. Tam so pojasnili, da njihova storitev ePero tiskanje na papir in podpisovanje s črnilom nadomešča z uporabo elektronske tablice za zajem lastnoročnega elektronskega podpisa, dokumenti se nato shranijo v elektronsko hrambo. Za podpisnike je izvod dokumenta mogoče natisniti, mogoče pa ga je tudi poslati po elektronski pošti in se tako izogniti stroškom tiskanja in poštnih storitev.

Poudarili so, da so uporabniki elektronskega podpisovanje skladno z varnostno politiko strankam dolžni pokazati, kaj podpisujejo: »Realizacija tega se lahko udejanji z uporabo monitorjev, s prikazom opisnih podatkov o dokumentu na zaslonu podpisne tablice, s podpisnimi zasloni, s tabličnimi računalniki ali pametnimi telefoni.« V praksi je podpisovanje pogodb, računov, prevzemnic, potnih in delovnih nalog, pooblastil itd. žal velikokrat videti drugače, kar pa je naknadno težko dokazati.

V SETCCE so dejali, da lastnoročni elektronski podpis v celoti nadomešča klasičen način podpisovanja, a so na Ministrstvu za javno upravo (MJU) opozorili, da to ne drži povsem. Julija 2016 se je pričela uporabljati Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu (eIDAS), ki razlikuje tri možnosti elektronskega podpisovanja: elektronski podpis, napredni elektronski podpis in kvalificirani elektronski podpis. Na MJU so povedali, da ima skladno z omenjeno uredbo zgolj slednji enakovreden pravni učinek kot lastnoročni podpis.

Na Zavodu RS za zaposlovanje že obravnavali sum zlorabe

Preberite več v Štajerskem Tedniku