arhiv DL

##IMAGE-2290126##

Unicredit banka, NLB in Družba za upravljanje terjatev bank so po neuradnih informacijah Financ odpovedale pogodbe za zapadla posojila skupine ACH ter začele postopke za izvršbo posojil. Skupina ACH, vključno z družbo Protej v lasti menedžerjev skupine, ki obvladuje 91,4 odstotka holdinga, ima do bank 129 milijonov evrov neto finančnega dolga, poroča danes Slovenska tiskovna agencija.

Postopki za izvršbo posojil so po pisanju Financ stekli, ker naj bi vodstvo in lastniki holdinga ACH po trditvah bank upnic oškodovali upniško maso. Predzadnji dan minulega leta so izvedli skupščine ACH, lastniške družbe Protej in hčerinske družbe Adria Mobil, na njih pa odločili, da bodo lastnikom ACH izplačali dividende. Ker za to ni bilo denarja, je Protej postal večinski lastnik Adrie Mobil.

Delničarji so namreč potrdili, da iz Adrie Mobil izplačajo za 27 milijonov evrov dividend, iz ACH pa za 21,7 milijona evrov dividend. Ker družbi nista imeli denarja za izplačila, naj bi ACH znesek, ki bi ga morala izplačati Adria Mobil, vložil v novoizdane obveznice oz. delnice Adrie Mobil, Protej pa naj bi namesto denarja od ACH dobil 66-odstotni delež v Adrii Mobil, sta v torek pisala Dnevnik oz. Finance.

Bankirji so po pisanju obeh časnikov napovedali, da bodo, če v ACH teh poslov ne bodo razveljavili, zahtevali prisilno poravnavo oziroma stečaj ACH in Proteja. Vendar pa slednja možnost po besedah neimenovanega sogovornika Financ iz bank upnic ni ravno verjetna, saj finančni holdingi in prisilne poravnave po definiciji ne gredo skupaj. Pričakuje pa, da bo uprava ACH začela postopek prisilne poravnave zato, da bi si kupila še nekaj časa.

Spremembe v lastništvu Adrie Mobila za zdaj niso vpisane v sodnem registru, v ACH pa so po pisanju obeh časnikov zatrdili, da bodo obveznice Adrie Mobil v celoti namenjene za poplačilo njihovih bank upnic. Kljub tem zagotovilom naj bi bili do nadaljnjega pogovori o dolgoročnem reprogramiranju posojil holdingu ACH ustavljeni. Tako naj bi bil ACH po navedbah Financ zdaj uradno insolventen, čeprav so v holdingu potrdili, da sporazuma ni, a zatrdili, da so solventni.

Generalna direktorica ACH Sonja Gole, ki vodi tudi proizvajalca avtodomov in počitniških prikolic Adrio Mobil, je po povzetku Dnevnika prav okoli te družbe in Autocommercea od vsega začetka želela organizirati skupino ACH, ki bi se po končani finančni in poslovni reorganizaciji ukvarjala le še s proizvodnjo počitniških prikolic in avtodomov ter distribucijo vozil.

Nepremičnine in preostale finančne naložbe (Debitel, Grand hotel Union, Perftech) bi ACH prodal in tako poplačal bančna posojila. Toda načrti so padli v vodo, ko je Banka Slovenije septembra lani poslala Factor banko, v kateri je imela ACH približno 40-odstotni delež, v nadzorovano likvidacijo, ACH pa je s tem izgubila 22 milijonov evrov, je spomnil časnik.

Takrat so banke upnice začele zahtevati prodajo Adrie Mobila oziroma Autocommercea, Finance pa danes dodajajo, da se mora ACH znebiti tudi mobilnega operaterja Debitela. Ta je v večinski lasti tako povezanih družb ACH in Adrie Mobil, naprodaj pa naj bi bil za okoli deset milijonov evrov.

Sicer pa bodo morali v ACH po ugotovitvah časnikov kmalu sklicati novo skupščino, saj sta po izglasovanju izplačila dividend iz nadzornega sveta izstopila Joško Vučemilo in Dean Mikolič. Že prej sta izstopili tudi predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec in nekdanja predsednica nadzornega sveta Grand hotela Union Olga Jakhel Dergan.

Med največjimi lastniki Proteja so po navedbah Dnevnika nekdanji generalni direktor ACH Herman Rigelnik (14,8 odstotka), prva finančnica ACH Vera Mihatovič (10,2 odstotka), Goletova (9,4 odstotka) in direktor Proteja Branko Šibakovski (7,3 odstotka). Kot navajajo Finance, po njegovi družbeniški pogodbi družbeniki ne smejo prodajati svojih lastniških deležev brez soglasja vseh drugih družbenikov ter ne smejo zastavljati svojih deležev.