Skrivnost Černobila: Kako je območje smrti postalo raj za divje živali
Černobilsko izključitveno območje je 40 let po jedrski katastrofi postalo eno največjih zatočišč za prostoživeče živali v Evropi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Štirideset let po jedrski nesreči v Černobilu 28. aprila 1986 območje nekdanje elektrarne še vedno ostaja močno radioaktivno onesnaženo in nevarno za ljudi. Kljub temu tam po poročanju Guardiana opažajo zanimiv fenomen: Černobilsko izključitveno območje je postalo eno največjih zatočišč za prostoživeče živali v Evropi.
Po evakuaciji več kot 300.000 ljudi z območja, ki zajema približno 2600 kvadratnih kilometrov, kar je malo manj kot polovica površine Slovenije, se je narava začela hitro obnavljati. Odsotnost stalne človeške dejavnosti – kmetijstva, urbanizacije, industrije in lova – je ustvarila pogoje, v katerih so se nekatere vrste ponovno razširile, recimo mongolski divji konj.
Volkovi, jeleni, srnjad, losi in zajci danes uspevajo celo bolje kot pred nesrečo. "Populacije volkov so sedemkrat večje kot pred nesrečo, ker je človeškega pritiska manj," je za Guardian pojasnil Jim Smith, profesor okoljskih znanosti na Univerzi v Porstmouthu v Angliji, ki posledice jedrskih nesreč na okolje preučuje že več kot 30 let.
Podoben trend v Fukušimi in med Korejama
Podobno Smith opaža v Fukušimi, kjer so se po jedrski nesreči leta 2011 in evakuaciji območja povečale populacije divjih prašičev, japonskih makakijev in rakunov. Ali v Korejski demilitarizirani coni, kjer je zaradi odsotnosti ljudi nastalo naravno zatočišče za 38 odstotkov ogroženih živalskih vrst Južne Koreje, med njimi so azijski črni medvedi, belovrati žerjavi in korejski gorali, ki veljajo za nekakšno mešanico med kozo in antilopo.
Smith, ki je bil nekoč nasprotnik jedrske energije, je postal njen zmeren zagovornik, saj meni, da predstavlja manjše tveganje za zdravje ljudi in podnebje kot fosilna goriva. Po njegovi oceni je radioaktivno sevanje po nesreči v Černobilu povzročilo približno 15 tisoč smrti zaradi raka v Evropi. Kljub temu meni, da je ta številka verjetno nižja od smrtnosti, povezane z onesnaženjem zraka ali z jedrskimi poskusi, ki sta jih ZDA in Rusija izvajali v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Iluzija okrevanja v senci sevanja
Čeprav del stroke zagovarja tezo, da je zmanjšan vpliv človeka pogosto pomembnejši dejavnik za okrevanje ekosistemov kot sama radioaktivnost, posledice sevanja niso zanemarljive.
Genadij Laptev iz Ukrajinskega hidrometeorološkega centra opozarja, da več divjih živali tudi ne pomeni nujno tudi zdravega ekosistema. "To je zapleteno vprašanje. Po mojem mnenju, če je divjih živali v izobilju, to pomeni, da je z njimi vse v redu," je dejal.
Ena od nedavnih raziskav je pokazala, da so imele predvsem kmečke lastovke in velike sinice zmanjšan reproduktivni uspeh, kar povezujejo z nenormalnostmi v spermi, povečanim stresom ter nižjimi ravnmi antioksidantov.
Monopol petih držav
Obletnica černobilske tragedije vsako leto znova odpira tudi debato o rabi jedrske energije, ki je po svetu zelo neenakomerno razporejena, saj ima le pet držav (ZDA, Francija, Kitajska, Rusija in Južna Koreja) kar 71 odstotkov vseh svetovnih jedrskih zmogljivosti.
Okoljski aktivist Shaun Burnie iz Greenpeace Ukrajina opozarja, da jedrska industrija izkorišča globalne krize za lastno promocijo. "Jedrska industrija se bo oklenila česar koli – kot je kriza na Bližnjem vzhodu – da bi poskušala oživiti svojo srečo, toda prihodnost v smislu energetske varnosti in razogljičenja so obnovljivi viri energije," je dejal.
Kot navaja Burnie, jedrska energija kljub številnim javnim subvencijam še vedno zagotavlja manj kot 10 odstotkov svetovne elektrike in približno 4 odstotke celotne porabe energije. Ob tem dodaja, da je področje, kjer je jedrska tehnologija dejansko ostala učinkovita, tisto, za kar je bila sprva razvita – proizvodnja plutonija za jedrsko orožje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
