Prehrana kot podpora pri tesnobi: hrana, ki pomirja živčni sistem
V obdobjih, ko se počutimo tesnobno, napeto ali preobremenjeno, najpogosteje najprej pomislimo na tehnike sproščanja, terapijo ali telesno vadbo. A pogosto spregledamo eno najbolj dostopnih in vsakdanjih oblik podpore – hrano. Čeprav prehrana ni rešitev za vse oblike anksioznosti, ima znanost vse več dokazov, da lahko izbira živil vpliva na naše razpoloženje, raven energije in odziv telesa na stres.

Naše telo in možgani so tesno povezani s tem, kar vnašamo vase. Vse več raziskav potrjuje obstoj osi med črevesjem in možgani – tako imenovani "gut-brain axis" – kjer mikrobiom v črevesju vpliva na tvorbo nevrotransmiterjev, kot je serotonin, ki uravnava razpoloženje. Zato je skrb za zdravje črevesja tudi skrb za duševno ravnovesje.
Med najbolj koristnimi živili za pomiritev živčnega sistema so tista, ki so bogata z magnezijem, vitaminom B6, triptofanom in omega-3 maščobnimi kislinami.

Magnezij, ki ga najdemo v temnolistnati zelenjavi, oreščkih, stročnicah in polnovrednih žitih, pomaga pri sproščanju mišic in zmanjšuje napetost.
Triptofan, aminokislina, ki sodeluje pri tvorbi serotonina, se nahaja v živilih, kot so ovseni kosmiči, banane, puranje meso, mlečni izdelki in semena.
Omega-3 maščobe, prisotne v mastnih ribah, lanenih in chia semenih, prispevajo k boljši komunikaciji med možganskimi celicami in zmanjšujejo vnetja, povezana z razpoloženjskimi motnjami.

Fermentirana živila, kot so kislo zelje, kefir, kimči in miso, prispevajo k zdravemu mikrobiomu. S tem spodbujajo tvorbo snovi, ki ugodno vplivajo na možgane in razpoloženje. Enako velja za prebiotična živila – na primer česen, por, čebulo, šparglje in banane – ki hranijo koristne bakterije v črevesju.

Pomembno vlogo pri uravnavanju razpoloženja imajo tudi zapleteni ogljikovi hidrati, kot jih najdemo v polnovrednih žitih, stročnicah in sladkem krompirju. Ti pomagajo pri postopnem sproščanju glukoze v kri, kar stabilizira energijo in preprečuje nihanja v razpoloženju.

Pri prehranski podpori živčnemu sistemu pa ne gre le za to, kaj jemo, temveč tudi kako. Hiter način življenja nas pogosto prisili v nenavaden ritem hranjenja – pozabljamo na redne obroke, jemo na hitro in brez pozornosti. Uvedba strukturiranih obrokov, počasno žvečenje in uživanje hrane v miru lahko pripomorejo k večjemu občutku varnosti in stabilnosti v telesu.
Čeprav hrana ni zdravilo, je lahko dragocen del celostne skrbi zase. S tem, ko telesu dajemo tisto, kar ga podpira, sporočamo tudi sami sebi, da si zaslužimo pozornost, mir in dobro počutje. In včasih je prav to tisto, kar potrebujemo, ko svet postane preglasen.

Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se