Stroka odgovarja: Kako to, da lahko kljub cepljenju zbolimo?
V smeri ozaveščanja na Zdravniški zbornici Slovenije predajajo javnosti odgovore na pogosta vprašanja na temo bolezni covid-19, cepiv in njihovih učinkih. Pa kar preverimo pojasnilo na eno izmed pogostejših vprašanj, ki se nanaša na temo cepljenja in zaščite pred virusom.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kako to, da sem vseeno zbolel/a, čeprav sem cepljen/a?
Poznamo osnovno in idealno zaščito s cepljenjem. Idealna zaščita prepreči, da bi posameznik zbolel, osnovna zaščita pa pomeni, da sicer kljub cepljenju lahko zbolimo, a bo potek bolezni bistveno krajši in lažji in se ne bo razvila težja oblika bolezni. Nobeno cepivo doslej ni bilo stoodstotno učinkovito, ker se ljudje razlikujemo in se pri nekaterih posameznikih imunski sistem slabše odzove na cepljenje, še posebej pri starejših in ljudeh z imunskimi pomanjkljivostmi. Poleg tega čez nekaj mesecev količina protiteles v krvnem obtoku pade, s čimer se zmanjša sposobnost, da bi takoj ob okužbi nevtralizirali virus in se zaščitili pred okužbo. Ob cepljenju se tvorijo dolgožive spominske B celice; te proizvajajo protitelesa, ki nevtralizirajo virus dolgo časa po tem, ko v našem telesu ni več sestavin cepiva. Ob okužbi se te spominske celice začnejo razmnoževati in proizvajati protitelesa, kar pa zahteva določen čas, omogoča pa zaščito pred hujšim potekom bolezni. Različica virusa delta se razmnožuje hitreje od izvorne različice virusa, zato je potrebna višja koncentracija protiteles, da prepreči razvoj bolezni. Zato je koristen tretji, dodaten, poživitveni odmerek cepiva, ki ponovno dvigne zaščito pred boleznijo. Tudi tisti, ki so bili cepljeni samo z dvema odmerkoma cepiva, so dobro zaščiteni pred hujšim potekom bolezni, vendar vse več držav obravnava tri odmerke kot polno zaščito.
Pri projektu ozaveščanja javnosti so s pripravo odgovorov sodelovali:
- prof. Roman Jerala, Odsek za sintezno biologijo in imunologijo, Kemijski inštitut, Ljubljana
- prof. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
- izr. prof. Tomaž Bratkovič, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
- prof. Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
- akad. prof. Tatjana Avšič - Županc, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
