Arhiv skupine

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pevka Majda Šušelj - Tara in Nenad Čirjak - Neno se še danes spominjata prvih nastopov pri nas in norije, ki je spremljala dogodke DeeJayTime.

Karma bo 16. oktobra znova del te zgodbe na že razprodanem DeeJayTime Back In Time v ljubljanski Odiseji.

Ko se ozremo nazaj v zlate čase slovenske pop plesne scene, se zdi, da so ritmi skupine Karma zaznamovali celo generacijo. Kako danes, z nekaj distance, gledata na tista nepozabna leta in na noro energijo, ki sta jo z vsemi svojimi hiti prinašala na plesišča?

Tara: Na vsa ta leta gledamo s ponosom. Veseli nas, da nas še vedno spremlja tako širok razpon generacij, tudi naši največji oboževalci, ki so bili ob nas že od samega začetka, ko smo gradili svojo kariero.

Veliko podporo smo imeli doma, Slovenija pa je pravzaprav postala naš drugi dom. Še danes vse to počnemo z enako velikim veseljem.

Pesmi, kot so Sedam dana, Amore mio, Zemljotres, Malo pomalo, Prije nego mi haljinu svučeš in številne druge, so postale prave himne, ki so jih vrteli v klubih in na radiih, kjer je imel pomembno vlogo tudi legendarni DeeJayTime. Se še spomnita občutka, ko sta prvič stopila pred slovensko občinstvo, ki je v en glas pelo vsa vajina besedila?

Neno: Seveda se spomnim. Prvi uradni koncert smo imeli v diskoteki Vienna na Štajerskem. To ni bila samo norija, ljudje so nas pričakali, kot da smo največje zvezde. Mi pa smo takrat izdali šele en album, singel Sedam dana je izšel šele nekaj mesecev prej.

Bili smo popolnoma presenečeni. Ko smo ustvarjali glasbo, je nismo delali za Slovenijo, ampak za Hrvaško, potem pa smo nenadoma ugotovili, kako radi nas imajo tukaj.

Počasi se je začelo tudi sodelovanje z ekipo DeeJayTime in nato prvi DeeJayTime dogodki. To so bile nore zabave, v ogromnih dvoranah. Res nepozabno.

Arhiv skupine

Glasbena scena se je od takrat močno spremenila, tista prvinska plesna energija in prepoznaven zvok Karmine produkcije pa še naprej živita.

Kaj je po vajinem mnenju glavni čar tistega obdobja, da se ljudje še danes s takšnim navdušenjem vračajo k tistim ritmom?

Tara: Glasbena scena se je seveda spremenila in trendom je treba slediti. A tako kot smo se mi nekoč zgledovali po glasbi prejšnjih obdobij, se danes nove generacije vračajo k dance ritmom sedemdesetih, osemdesetih, devetdesetih in v našem primeru začetka novega tisočletja.

Vsaka generacija in vsako desetletje pustita svoj prepoznaven pečat. Mislim, da je Karma zagotovo pustila pečat pri slovenskem občinstvu in da se bodo naši hiti vrteli še vrsto let.

Tara, vaš vokal je bil in ostaja zaščitni znak skupine Karma – poln moči, čustev in tiste prave plesne samozavesti. Kako je bilo takrat prevzemati glavno vlogo na tako razgibanih in dinamičnih nastopih ter držati občinstvo na nogah ves večer?

Tara: Za to zagotovo ne obstaja nobena formula. Hvala za te čudovite besede. Mislim, da smo vse počeli res iz srca, brez posebnega cilja ali načrta.

Delovali smo kot ekipa, skoraj kot družina, predvsem pa smo želeli glasbeno energijo, glasbo, besedila in ples prenesti na občinstvo. Tisto, kar smo imeli mi v srcu, je publika dobila na pladnju.

Neno, kot glavni avtor in producent znotraj projekta Karma ste oblikovali zvok, ki je osvojil regijo. Kako je potekal ustvarjalni proces v studiu, ko sta s Pipijem ustvarjala tiste nalezljive plesne ritme, za katere se je takoj vedelo, da bodo postali hit?

Neno: Ustvarjanje takrat ni bilo tako preprosto, kot je danes. Danes imaš že pripravljene različne presete, loope in druge stvari. Ko smo mi okoli leta 1998 začeli producirati, smo morali vse narediti sami.

Osnova pa je bila vedno melodija. Nikoli nismo začeli pesmi z ritmom. Nekateri delajo tako, da najprej naredijo ritem in potem iščejo naprej, mi pa smo iskali melodijo.

Ko smo našli nalezljivo melodijo, smo napisali besedilo, posneli vokal in šele nato iskali pravi ritem in aranžma. Delali smo z analognimi sintetizatorji, danes pa je praktično vse zbrano v enem računalniku in večinoma digitalno.

Mi smo za vse skupaj porabili nekoliko več časa, vendar nam ni žal.

Sodelovanje z legendarnim DeeJayTimeom in ekipo, s katero se bosta ponovno srečala, je zaznamovalo vajino pot v Sloveniji. Kako se spominjata skupnih dogodkov, koncertov in turnej, na katerih je bila povezanost z občinstvom resnično nekaj posebnega?

Tara: Povezanost z ekipo DeeJayTime je bila za nas nekaj res posebnega. Če pogledamo nekoliko bolj konkretno: bili smo tuj bend, ki mu je uspelo odpreti vrata in priti v srca slovenskega občinstva.

DeeJayTime je prepoznal kakovost našega dela in našo voljo do dela. Skupaj smo ustvarili čudovita sodelovanja in nepozabne večere po diskotekah, kakršnih danes žal skoraj ni več. DeeJayTime je našim hitom z remiksi dodal še nekaj novega, njihovi remiksi pa so še danes zelo prepoznavni.

Skupina Karma se je vedno ponosno gibala med različnimi glasbenimi stili, od popa do udarnih plesnih predelav. Kako je nastajala tista prepoznavna plesna energija, ki je združevala lahkotnost melodij in močne bas linije?

Neno: Kot sem že omenil, smo vedno izhajali iz melodije, ritma ali neke ideje, ki jo je prinesel kdo od nas – jaz, Pipi (Josip Miani, op. P.), včasih tudi Tara, ko nam je kaj zapela. Nato smo to skupaj aranžirali in razvijali.

Vedno smo želeli imeti tudi najboljše spremljevalne vokale, ki smo jih snemali v vrhunskih studiih v Zagrebu. Vse to je takrat tudi veliko stalo, vendar smo v glasbo vložili ves svoj trud in pravzaprav svoje življenje.

Od jutra do večera smo živeli samo za glasbo. In nekaj je vendarle ostalo za nami.

Veliko izvajalcev iz tistega obdobja pravi, da je bila komunikacija s poslušalci in mediji takrat bolj pristna, saj so se nosilci zvoka še kupovali v trgovinah, pesmi pa so se kalile na kasetah in CD-jih. Kako vidita razliko med takratnim ustvarjanjem in današnjim digitalnim časom?

Tara: To je precej kompleksno vprašanje. Komunikacija s publiko je bila zagotovo bolj iskrena in pristna, tudi zato, ker smo imeli veliko več priložnosti za neposreden stik. Obstajali so šotori, diskoteke, klubi, lokali ... Res smo postavili dobre temelje in doživeli marsikaj, lepo in tudi manj lepo.

Toda tudi če lokal ni bil najlepši ali prizorišče najbolj posebno, je bila publika tista, zaradi katere smo se tja vedno radi vračali. Kasete in CD-ji, danes pa spet tudi plošče, so bili nekakšna krona našega dela.

Digitalni svet je veliko lažji in hitrejši, nekoč pa si svojemu izdelku posvetil ogromno pozornosti – od izbora pesmi do fotografij in besedil v knjižici.

Te nosilce zvoka smo kupovali, jih skrbno hranili in jih neradi posojali. Danes nas, ko jih pogledamo, vrnejo v tisti čas in spomnijo, kako dragoceni so bili.

Ko se ozremo na vajine nastope, so bile koreografije, vizualna podoba in energija vedno na najvišjem nivoju. Koliko truda in vaje je bilo potrebnega, da je bil vsak nastop popolna plesna eksplozija?

Tara: To je pomemben del nastopa vsakega izvajalca, pri dance glasbi pa še posebej. Vizualna identiteta, energija in koreografije so zelo pomemben del koncerta. Potrebnih je bilo ogromno ur vaj, da so koreografije nastale in da smo se jih naučili.

Takrat smo imeli na voljo deset plesalk, ki nam jih je zagotovila Nevenka Celerc, in tudi ob tej priložnosti se jim zahvaljujem za več kot deset let sodelovanja. Spremljale so nas na koncertih v Sloveniji, doma in drugod po svetu.

Veliko časa smo namenili tudi temu, kaj bomo oblekli. Danes se ob kakšnem stajlingu na fotografijah tudi nasmejimo, ampak takrat, v začetku novega tisočletja, je to delovalo odlično.

Pred vama je ponovno snidenje s slovenskim občinstvom in nastop na dogodku, ki ga vsi srčni veterani že nestrpno pričakujejo. Kakšni so občutki ob misli, da bosta znova stopila na oder pred ljudi, ki vaju nosijo v tako lepem spominu?

Neno: Super. DeeJayTime je bil vedno eden najmočnejših dogodkov. Na DeeJayTime Back In Time smo vsa ta leta prišli vsakič, ko nas je povabil Dean On The Mike.

Mislim, da se ni zgodilo niti enkrat, da bi rekli, da ne moremo. Kakšno stvar smo celo prestavili samo zato, da smo lahko prišli.

Sam koncept večera je odličen – mešanica starih uspešnic, DJ-ja, ki vrti glasbo, nato nastopa skupine, pa spet DJ ... Organizacijsko je to zelo kompleksen in zahteven koncert. Mi pa se vrnitve z DeeJayTime veselimo bolj kot česarkoli.

Ali se med vsemi vajinimi uspešnicami skriva kakšna posebna zgodba o nastanku pesmi, ki je bila morda sprva zamišljena povsem drugače, nato pa se je prelevila v pravi vseslovenski hit?

Neno: Na začetku smo šli v precej drugačno smer. Začeli smo kot dance, celo precej trd dance, ki morda ni bil najbolj radiofoničen. Veliko je bilo mojih vokalnih vložkov, skoraj v slogu Scooterja, česar ob sedmih ali osmih zjutraj na radiu pač ne moreš vedno vrteti.

Zato smo si rekli, da bomo naredili tudi nekaj pop pesmi. Ena takšnih je Malo pomalo, ki je v Sloveniji res odlično uspela in so jo radijske postaje veliko predvajale, saj je bolj radijska. Na koncertih še danes vsi poznajo besedilo.

Nismo pričakovali, da bo postala takšen hit, na koncu pa je postala prava brezčasna uspešnica, ki jo radijske postaje še vedno vrtijo.

Arhiv skupine

Kaj je tisto, kar vaju osebno najbolj napolni z energijo, ko stopita na oder, in kako se vajin odnos ter dinamika na odru odražata po vseh teh letih skupnega ustvarjanja?

Tara: Sinergija med publiko in nami je tista najpomembnejša komponenta, zaradi katere še danes uživamo od prve do zadnje minute nastopa. Energija je ves čas na najvišji ravni.

Koncert lahko traja dve uri, kar se sliši veliko, ampak ko se imaš dobro, plešeš in vse skupaj res doživljaš, se ti zdi, kot da si bil na odru pet minut.

Kako pomembno je za vaju ostati v stiku s starimi prijatelji in glasbenimi sopotniki, s katerimi sta delila najlepša leta slovenske in regionalne plesne scene?

Neno: Meni osebno je to super. Ker danes nismo več tako aktivni in delamo predvsem posamezne večje koncerte, se ob takšnih srečanjih z ljudmi, s katerimi smo nekoč ustvarjali sceno, spomnimo številnih trenutkov – veselih, pa tudi kakšnega žalostnega, čeprav na koncu večinoma ostanejo lepi spomini.

Radi se družimo z ljudmi, ki so bili takrat del scene. Zanimivo pa je tudi srečevati nove izvajalce. Njim je zelo zanimivo poslušati, kako je bilo nekoč, saj si danes težko predstavljajo takšen koncept in vse tiste diskoteke, skozi katere smo šli in ki jih danes ni več.

Ko ljudje danes na ulici ali radiu slišijo pesmi skupine Karma, se jim pogosto takoj nariše nasmeh na obraz. Kako pogosto slišita anekdote ali zgodbe poslušalcev o tem, kje vse so odraščali ob vajini glasbi?

Tara: Zelo nas veseli, da se naše pesmi še vedno vrtijo na radijskih postajah. Še posebej zanimivo je, ko nam mlajše generacije povedo: »Malo pomalo sem poslušal, ko sem bil majhen, skupaj s starši.«

Še vedno imamo tudi veliko publike, ki nas spremlja povsod, kjer nastopamo. Ljudje nam pravijo, da jih naša glasba vedno vrne v čas, ko so bili najbolj brezskrbni, ko jim ni bilo treba razmišljati o ničemer drugem kot o tem, kdaj bo petek ali sobota in kdaj bo naslednji koncert.

Domov so prihajali utrujeni od petja in plesa. Za nas je to res velik in lep kompliment.

Eden legendarnih trenutkov slovenske scene je bila zagotovo plesna predelava uspešnice Jana Plestenjaka Tvoj song, ki jo je podpisal DeeJayTime, Neno pa je dodal svoj značilni vokalni rap vložek – podobno kot pri enem največjih hitov skupine Colonia Za tvoje snene oči. Kako so nastajale te drzne plesne metamorfoze in kako se spominjata odzivov občinstva, ko so prvič zagrmele iz zvočnikov?

Neno: Vse te stvari so nastajale spontano. Ni bilo tako, da bi nekaj načrtno ciljal. Tudi skupina je nastala spontano in podobno je bilo s temi sodelovanji.

Za Tvoje snene oči je denimo nastala tako, da je do mene prišel Boris iz Colonie in mi rekel, naj poskusim napisati nekaj v slogu Gigija D'Agostina. Poslal mi je ritem, jaz sem napisal besedilo in nihče ni vedel, kakšen hit bo iz tega nastal.

Spomnim se, da sem pesem še pred izidom vrtel v diskoteki ZA-ZA v Umagu. Takrat se hrvaška glasba v klubih niti ni toliko vrtela, ljudje pa so popolnoma ponoreli. Poklical sem Borisa in mu rekel: »Ljudje so nori, tole bi lahko bil hit.«

Podobno je bilo s pesmijo Jana Plestenjaka. Kontaktirali so me iz DeeJayTime in rekli, naj poskusim nekaj napisati. Takšne stvari preprosto pridejo spontano. Nekaj napišeš in na koncu nastane hit.

Vsi srčni veterani in najboljši poslušalci že odštevajo dneve do vajinega ponovnega nastopa. Kaj pripravljata za obiskovalce razprodanega DeeJayTime Back In Time 16. oktobra v Odiseji?

Tara: Vedno radi spremljamo, kaj se dogaja na plesišču, in prisluhnemo temu, kar si publika želi od nas. Ta komunikacija je zelo pomembna in prepričana sem, da jo bomo 16. oktobra v Odiseji ponovno vzpostavili.

Seveda v najboljši družbi in ob ekipi DeeJayTime. Vedno se je lepo vrniti in znova začutiti tisto obdobje, ko smo kot mladi glasbeniki uživali na odru, se učili svojega poklica in rasli skupaj s publiko.

Neno: Vidimo se 16. oktobra. Noro bo. Uživajmo v plesu in dance glasbi!

Radio Salomon

DeeJayTime Back In Time 16. oktobra v Odiseji je sicer že razprodan, a srčna ekipa DeeJayTime je poskrbela, da nihče ne bo predolgo čakal na novo dozo nostalgije. Nov termin je že tu: 6. februarja 2027 v Odisejo prihaja DeeJayTime Back In Time Carnival. Vstopnice vas že čakajo na topevent.si (KLIK) in Petrolovih prodajnih mestih.