Ne samo pometati pred svojim pragom, pomembno je tudi pospravljati
Pometaj pred svojim pragom. Dolga leta sem se vračala k temu stavku in ga poskušala razumeti. Danes vem, da vsebuje določeno modrost, vendar le pod določenim pogojem.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ta pogoj je, da ga ne uporabljamo kot izgovor za brezbrižnost ali kot način, da se izognemo odgovornosti.
Sčasoma sem namreč ugotovila, da veliko zmede v odnosih nastane zato, ker ne ločimo med dvema povsem različnima situacijama. Eno je, ko nas motijo odločitve drugih ljudi, njihovi načini življenja ali njihove izbire. Drugo pa je, ko nekdo zlorablja svojo moč in povzroča škodo drugim.
To dvoje ni ista stvar.
Ko gre za izbire, ki pripadajo drugemu človeku, je pomembno prepoznati mejo med skrbjo in vmešavanjem. Takrat se je pogosto bolj koristno vprašati, kaj v nas sproža tako močan odziv, kot pa iskati načine, kako bi drugega prepričali, da živi drugače.
Če pa nekdo muči živali, izvaja nasilje, ponižuje, izkorišča, vara ali zlorablja svojo moč nad tistimi, ki se ne morejo zaščititi sami, potem ne govorimo več o osebnih preferencah ali različnih pogledih na svet. Govorimo o škodi. In tam se začne odgovornost.
V prvem primeru je pogosto potreben pogled vase. V drugem primeru je molk lahko oblika sodelovanja.
Ne verjamem več, da lahko človeka prisilimo, da vidi nekaj, česar sam ne želi videti. Lahko pa si želim, da bi se vsak izmed nas znal ustaviti, pogledati vase in razumeti posledice svojega vedenja. Ljudje, ki svojo moč gradijo na nadzoru, poniževanju ali ustrahovanju drugih, pogosto izgubijo stik z lastno ranljivostjo, odgovornostjo in človečnostjo.
Prav zato se mi zdi pomembno govoriti o manosferi in podobnih ideologijah. Ne zato, ker bi verjela, da bomo z eno objavo spremenili ljudi, ki so vanje že globoko investirani, temveč zato, ker molk nikoli ni nevtralen.
Kadar se prepričanja, da je moškost enaka dominaciji, da je empatija znak šibkosti ali da je vrednost človeka odvisna od njegove moči nad drugimi, predstavljajo kot nekaj normalnega, je pomembno, da obstajajo tudi drugačni glasovi. Opozarjanje na škodljive družbene vzorce ni isto kot vmešavanje v življenje posameznika. Gre za pripravljenost, da poimenujemo stvari, ki vplivajo na kakovost odnosov in družbe kot celote.
Hkrati pa sem skozi leta spoznala tudi nekaj drugega. Veliko ljudi ne posega v življenja drugih zato, ker bi jim bilo resnično mar, ampak zato, ker težko prenašajo lastno nemoč.
Ko opazujemo nekoga, ki ga imamo radi, kako sprejema odločitve, ki ga ranijo, se v nas pogosto prebudi želja, da bi ga zaščitili. Začnemo svetovati, razlagati, opozarjati in prepričevati. Včasih tako vztrajno, da skoraj ne opazimo, kako smo se iz skrbi premaknili v nadzor.
Prav zato se mi danes zdi, da je stavek 'pometaj pred svojim pragom' nepopoln.
Veliko bližje resnici je misel, da ni dovolj samo pometati pred svojim pragom, temveč je potrebno po sebi tudi pospravljati.
Pospraviti po sebi pomeni prevzeti odgovornost za svoje odzive, svoje strahove, svoje potrebe po nadzoru in svoje slepe pege. Pomeni raziskati, zakaj nas določene stvari tako močno vznemirjajo, in se vprašati, ali nas vodi resnična skrb za drugega človeka ali predvsem potreba, da zmanjšamo lastno nelagodje.
Ko to storimo, postane razlika jasnejša.
Če je nekdo ogrožen, če prihaja do nasilja, zlorabe ali sistematičnega poniževanja, potem je potrebno spregovoriti in ukrepati.
Če pa nekdo sprejema odločitve, ki jih sami ne bi sprejeli, ali živi življenje, ki ga ne odobravamo, še ne pomeni, da imamo pravico prevzeti krmilo njegovega življenja.
Prav to je ena najtežjih oblik zrelosti: prepoznati razliko med odgovornostjo in nadzorom, med skrbjo in reševanjem ter med intervencijo in vmešavanjem.
Zrelost se ne kaže v tem, da se vedno vključimo, niti v tem, da se ne vključimo nikoli. Kaže se v sposobnosti preudarnosti. V sposobnosti, da prepoznamo, kdaj nas situacija kliče k dejanju in kdaj nas kliče k samorefleksiji.
Špela Gornik je relacijska, partnerska in spolna terapevtka. Kot poudarja, povezovanje med partnerjema in relacijsko partnersko terapijo predstavlja zgolj vrh ledene gore.
Marsikdo se je spomni tudi kot strokovnjakinje za pare v priljubljeni televizijski oddaji Poroka na prvi pogled, kjer je pomagala mladoporočencem pri premagovanju izzivov in gradnji trdnih temeljev za njihov odnos. Kot partnerska terapevtka na ljudi in odnose gleda celostno, danes pa služi globalni skupnosti z nudenjem spletnih terapij in svetovanj parom ter posameznikom, ki so pripravljeni graditi zavestne, zdrave odnose.
Pri delu se poslužuje tudi t. i. relational fengshuija, ki predstavlja pomoč in podporo pri ozaveščanju in celjenju individualnih, družinskih in kolektivnih travm. Le tako lahko odnosi med moškim in žensko znova postanejo zdravilni.
PREBERITE TUDI:
Moda, lepota, odnosi, dobro počutje in ideje za potovanja dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.
