Simon Rosc: Vedno me razjezijo neenakost, krivice, projekcija moči …
Simon Rosc predstavlja novo pesem Povzdigni glas, v kateri združuje pop in trap ter odpira teme avtentičnosti, moči in poguma.
Simon Rosc je v zadnjih letih močno zaznamoval slovenski medijski prostor. Kot novinar, urednik in voditelj dnevnih poročil na Svet24 gradi uspešno kariero, a svoj pobeg iz vsakdanjega vrveža že vrsto let najde tudi v glasbi. Leta 2011 je bil polfinalist oddaje, ki išče slovenske talente, kasneje pa je izdal več singlov. Od zadnjega, Naj gori, so minila že dobra tri leta. Prav ta časovni razmik pa tudi najbolje odraža njegovo avtentičnost.
»Verjetno sem najbolj avtentičen v glasbi, ker nisem pristaš tega, da se glasba dela kot po tekočem traku. Rad vidim, da glasbenik da v pesem tudi del sebe, da sodeluje pri nastajanju pesmi. Da ima tudi namen ali sporočilo.«
Prav danes Simon na trg pošilja novo pesem Povzdigni glas, ki prinaša svežino in drzno kombinacijo spevnega popa ter surovih trap ritmov. Pesem ni le glasbeni izdelek, temveč nosi jasno sporočilo. Je poziv k pogumu, iskrenosti in glasnemu izražanju lastnih stališč.
Glasba tudi kot ventil
Zaradi svojega novinarskega dela se Simon dnevno sooča s številnimi težkimi in negativnimi temami. Je glasba zanj ventil ali pobeg? »Včasih je glasba tudi ventil. Sploh ko preliješ občutke na list papirja, deluje zelo terapevtsko. Podobno, kot bi o svojih občutkih govoril drugi osebi,« pravi. Ob tem ne skriva, da ga dogajanje v družbi pogosto razjezi. »Uh, veliko je tega, ker znam biti nergač. Vedno me razjezi neenakost, krivice, projekcija moči … Razjezi me nekritičnost ljudi ali pa negativizem in jeza za vsako stvar. Pa tudi soljenje pameti, ne glede na temo, in ali ima oseba resnično znanje o tem, kar govori. Predvsem družbena omrežja so polna tega.«
Moč besede
Če se vrnemo k pesmi Povzdigni glas, že njen naslov jasno nakaže osrednjo idejo: avtentičnost, moč posameznika in pogum, da spregovorimo. O katerih temah bi morali po Simonovem mnenju v družbi pogosteje dvigniti glas?
»Ko čutimo, da nas nekaj ali nekdo preveč ukaluplja. Ko se v neki situaciji ne počutimo več udobno, ko se dogajajo krivice, ne samo nam, ampak tudi ko vidimo, da se to dogaja drugim. Ko nekdo poskuša zlorabiti svojo moč samo za dosego svojih ozkih interesov ali koristi, pri tem pa škodi drugim.«
