Antenin zajtrk: prijateljstvo Kaje in Matica se odraža tudi v etru
Kaja Kovačič in Matic Herceg razkrivata, kako se njuno dolgoletno prijateljstvo odraža pri vodenju Anteninega zajtrka, zakaj se dopolnjujeta in kdaj si gresta na živce.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kaja Kovačič in Matic Herceg na Radiu Antena skupaj vodita jutranji program Antenin zajtrk, njuno sodelovanje pa temelji na dolgoletnem poznanstvu in prijateljstvu. Čeprav sta si po značaju precej različna, pravita, da se odlično dopolnjujeta, drug pred drugim pa nimata zadržkov. V pogovoru sta razkrila, kako je videti njuno skupno delo, kdo zjutraj potrebuje več časa za prebujanje, zakaj si včasih tudi stopita na živce in kako ohranjata prijateljstvo v zasebnem življenju.
Spregovorila sta tudi o načrtih za prihodnost Anteninega zajtrka ter svojih številnih obveznostih zunaj radijskega studia.
Skupaj sta začela delati maja, vendar so vmes prišli dopusti in Matičev starševski dopust. Koliko sta pravzaprav v tem času delala skupaj?
Kaja: Od maja, ko sva začela, sva bila en mesec skupaj. Potem je prišel junij, jaz sem imela na začetku dopust, hkrati pa je šel Matic na starševski dopust, tako da njega malo dlje ni bilo. Junij je bil zato nekoliko drugačen.
Kako sta se ujela kot sovoditelja? Je delo v paru drugačno od tega, česar sta bila vajena prej?
Kaja: Lažje je delati v paru, zagotovo. Glede na to, kako dobro se poznava, si lahko tudi pripraviva stvari tako, da jaz vem, kaj bo Matic rekel, Matic pa ve, kaj bom jaz rekla. Kaj sva se naučila? Ne vem, meni se zdi, da sva se že prej res zelo dobro poznala.
Matic: Midva sva bila kolega že prej. Tukaj na Anteni sva se spoznala in jaz njo štejem za prijateljico tudi v zasebnem življenju.
Kaja: Jaz pa tebe tudi.
Matic: Veliko lažje je delati z nekom. Absolutno se strinjam s tem, kar je rekla. Jaz sem delal sam, v paru, v trojicah, vse sem že delal v svojem življenju, in v paru je bistveno boljše kot delati sam.
Kaja: Zame je bilo to nekaj novega. Prej nisem delala v paru in je bila to čisto nova izkušnja. Zelo mi je všeč, tako da sem se hitro navadila tega ritma. Sva se pa naučila tudi, da si greva kdaj hitreje na živce kot prej. Prej sva se samo izmenjala in se družila, ko sva se hotela družiti. Zdaj, ko si štiri ure skupaj ...
Matic: Pa niso ravno štiri ure ob dveh popoldne.
Kaja: Ja, vseeno delava zjutraj, kar pomeni, da preživljava jutra skupaj. Jaz recimo potrebujem kavo, da se zbudim, ta se pa vklopi tudi ob treh zjutraj na 60 decibelov.
Očitno imata precej različen jutranji tempo. V čem sta si še različna in kako se to pozna pri skupnem vodenju?
Matic: Pri nama je posebnost, da sva si zelo različna, čeprav sva si zelo podobna.
Kaja: Vrednote imava zelo podobne, zelo podobno razmišljava, ampak kot osebi sva si tudi ekstremno različna. Kar je za program v redu.
Ker se tako dobro poznata, si verjetno tudi brez zadržkov povesta, če se s čim ne strinjata?
Matic: Veš, kaj mi je všeč v programu? Da se mi ni treba pretvarjati, ni mi treba igrati. Tak Matic, kot sem v Zbiljah, sem tudi v etru. In isto velja za Kajo. Vem, da je lahko sproščena. Mislim, da je to olajševalna okoliščina, ker se oba res dobro poznava. Če jaz začnem nekaj govoriti, kar nisem jaz, bi me ona ustavila in obratno. Bodi to, kar si. Na koncu se nama to po mojem zelo dobro obnese.
Kaja: Pa tudi rečeva drug drugemu: »Bučke prodajaš.«
Matic: Brez zadržkov.
Kaja: Brez zadržkov. Tudi ko se pripravljava na stvari, nimava o vsem istega mnenja, kar ni nič narobe. Vsak zagovarja svoje mnenje in če kdo nabija bučke, se to pove. Zelo na sproščen način.
Matic: Velikokrat je pravilo v etru, da morata biti zastopani dve strani, dve različni mnenji. Ampak če midva isto razmišljava, se ne bova delala, da eden razmišlja drugače. Bova raje našla nekoga od poslušalcev ali sodelavcev, ki ima drugačno mnenje, in bova midva skupaj debatirala z njim. To se mi zdi najbolj smotrno. Res si ne bi želel, da bi moral eden igrati nekaj, kar ni.
Kaja: Če imaš 45 ljudi, se bo hitro našel nekdo, ki razmišlja drugače. Če imaš dva, je pa logično, da se včasih tudi strinjata. In s tem ni nič narobe.
Prej sta omenila, da imata zjutraj precej različen tempo. Kako je to videti v praksi?
Kaja: Meni ni problem vstati. Rada zjutraj vstanem, samo paše mi počasi začeti dan, lepo postopoma. Ni tako, da se zjutraj zbudim in sem že: »Dobro jutro!« Matic je pa takoj: »Dobro jutro, dajmo se vsi skupaj lepo zbuditi!« Tako da mi ni problem vstati in priti v službo. Eni pravijo, da se nikoli ne navadiš, meni pa se zdi, da sem se navadila. Ni mi tako težko. Potem sem prej doma in to je tako fino.
Kdaj vstajata?
Kaja: Jaz imam malo čez pet budilko.
Matic: Jaz ob štirih.
Kaja: Da ima potem energijo.
Matic: Saj ne vsakič ob štirih. Ampak kdaj mi zaradi drugih življenjskih stvari ne znese pripraviti programa prejšnji dan in imam ob štirih zjutraj mir. Kar se tiče energije, pa ne morem nič reči. Jaz pač tak sem in meni je to normalno. Verjetno sem se skozi leta tudi navadil. Veliko sem ponočeval, delal ponoči in hodil direktno v službo. Predvidevam, da se mi je telo navadilo, da potrebuje malo spanja. Jaz zjutraj vstanem in lahko tisto stotinko začnem peti, se dreti, skakati. Nimam težav s tem.
Kako bi drug drugega opisala s tremi besedami?
Kaja: Matic je hiperaktiven, pozitiven, glasen.
Matic: Organizirana, preveč prijazna in sramežljiva.
Kaja: Čeprav sem bila recimo v šoli, ko smo šle s kolegicami trkat učiteljici na vrata, vedno tista, ki je govorila. Ker sem bila v to porinjena. Jezik mi sicer teče, ampak kar se tiče samozavesti, mi pa ne šprica na vse konce in kraje.
Matic: Veš, kaj imava oba? Po moje imava oba to lastnost, da sebe ne dajeva na prvo mesto. Kar je dostikrat super, dostikrat pa tudi ni. Oba imava to težavo in se na to opominjava. Jaz raje požrem drek, da drugi dobi sladkor, kot da bi drugi pojedel drek. Potem pa ona meni reče: »Matic, ne smeš, tukaj moraš sebe postaviti na prvo mesto.«
Družbena omrežja so pomemben del Antene, ki nagovarja predvsem mlajšo publiko. Kako se znajdeta pri ustvarjanju vsebin za TikTok in Instagram?
Matic: Zelo dobro. Moramo vedeti eno stvar. Jaz sem na Anteni devet let. Svojo radijsko pot sem začel na Anteni, zato so mi te stvari normalne. Kaja je doktorica snemanja vseh teh TikTokov in Instagrama. Ona je enciklopedija vsega, kar se tiče družbenih omrežij, glasbe in vsega. Zavedamo se, da je to radio za mlade oziroma da se mladim predstavljamo tudi prek TikToka in Instagrama.
Kaja: Še vedno se štejeva med mlade, ampak zagotovo razmišljava drugače kot petnajstletniki.
Matic: Zavedava se, da radio za mlade pomeni radio za tiste, ki so mladi, in tiste, ki so mladi po srcu. Za ljudi, ki imajo radi zabavo, sproščeno življenje, ki imajo tudi probleme. Ne moreva govoriti samo za petnajstletnike. Zavedava se, da so najini poslušalci tudi starejši od naju. Hočemo slediti trendom, ki so na TikToku, Instagramu in tako naprej, in to tudi delamo. Jaz vedno pravim, da je Radio Antena radio, kjer bomo dobili poslušalca, ki bo mogoče zaradi družbenih omrežij šel poslušat postajo, ne bo pa zaradi etra nujno šel na družbena omrežja.
Kaja: Meni se zdi, da sva oba sproščena pred kamero in za kamero. Jaz se zdaj z družbenimi omrežji malo manj ukvarjam, odkar sem zjutraj, prej sem se bolj. Ampak se mi zdi, da nama ni problem, kdaj tudi odigrati kakšnega scenarija. Včasih obrneva vloge, če je treba. To je del službe in sva to vzela kot nekaj, kar pride zraven.
Se ta razlika v energiji pozna tudi pri izzivih, ki jih pripravljate za družbena omrežja?
Kaja: Tukaj sva si različna. Matic je tako navajen, da ko pride v službo, mu ni nerodno in mu ni problem, karkoli narediti ali posneti videa. Jaz že malo izbiram, kaj bom rekla. »Kje bom pa jaz? Tega pa jaz ne bi, to pa nisem jaz.« Njemu res ni problem in ni mu nerodno. On bo šel na sredino Prešernovega trga ali Tromostovja in igral na ukulele, piskal na neko frulico in pel zraven. Jaz ne bom. Ko so mi to naredili letos marca, preden sem šla s Flirrtom zapet v Tabor, sem se jokala v centru, ker nisem hotela tega narediti. Ni šlo.
Poleg tega, da sta sovoditelja, sta tudi dobra prijatelja. Kako se družita zunaj radijskega studia?
Matic: Povabiva se na rojstne dneve. Razen Kaja mene letos ni povabila. (smeh) Vsa leta, ko delam na Anteni, me je povabila na rojstni dan. Letos, ko delava skupaj, pa me ni. Mislim, da je jasno, kako dobro se razumeva. Ampak saj razumem. Sicer se mi zdi, da se midva vsak dan dovolj druživa. Če bi šla enkrat na mesec skupaj žurat, bi z veseljem rekel ja. Ampak da bi se morala ves čas družiti ali da bi rekel: »A bi šla midva skupaj za 14 dni na morje?« Ni potrebe. Pojdi po svoje, jaz grem po svoje. Lahko me pokličeš: »Kako si?« »Dobro, pijem pivo. Ti?« »V redu.« In to je to.
Kaja: Jaz sem ga pa obiskala po rojstvu otroka in sem bila prva poleg družine, ki je pestovala njegovega otročka. Saj se tukaj vidiva, sva skupaj. Ampak vseeno zase vem, da ga na pomembnih stvareh v svojem življenju hočem imeti zraven. Nobenega od svojih prijateljev pa ne potrebujem videti vsak dan. Če se vidimo enkrat na teden, je super in oni isto mislijo zame. Mislim, da imamo vsi neko zasebno življenje in nam to ustreza. Zdaj smo že toliko stari, da imamo svoje obveznosti in nam paše tudi imeti svoj mir doma, ker imamo samo nekaj ur v dnevu zase. Ni več prioriteta, da se družimo vsako sekundo dneva. Ampak na rojstne dneve, poroke in podobne stvari pa z veseljem.
Kakšen Antenin zajtrk želita ustvarjati in kaj želita, da poslušalci odnesejo od vajinega programa?
Matic: Predvsem želiva ustvariti neko odštekano skupnost. Skupnost ljudi, ki smo radi navihani, ampak se hkrati zavedamo, da imamo vsi iste probleme. Midva sva ista kot vsi ostali. Hočeva, da se nekdo priklopi in reče: »Ta dva sta pa malo drugačna od ostalih. Malo sta odpiljena, nimata ravno zadržkov, kakšno stvar več povesta.«
Kaja: Hočeva biti sproščena. Najin odnos je tak, da nama je udobno govoriti o marsikateri stvari, mogoče tudi o kakšni, o kateri si kdo ne bi upal govoriti, ker je tabu. Ampak to so stvari, o katerih se vsi pogovarjamo na kavah ali ob pivu. Takšne stvari želiva prenesti tudi v eter in vključiti poslušalce. Tisti, ki se želijo vključiti, lahko debatirajo in se smejijo z nama. Tisti, ki se ne želijo, pa lahko vsaj poslušajo in so na neki način del tega. Da si rečejo: »O, ja, saj to je pa isto kot pri nas.« Ali pa: »Jaz sem tudi takšna kot ona.« Da ni občutka: »To sta pa zdaj onadva, ki delata na radiu,« ampak: »Ej, onadva sta pa taka kot mi.«
Matic: Meni je najbolj pomembna ta drugačnost. Tudi na družbenih omrežjih smo začeli delati odtrgane stvari. Začeli smo delati žure pred srednjimi šolami. Postavili se bomo pred srednjo šolo, naredili žur za 15 minut in šli. To je Antena. Da pride med ljudi in dela odštekane stvari. Tudi na družbenih omrežjih bomo delali stvari, ki jih v Sloveniji še ni. Hkrati se midva zelo udobno počutiva v teh stvareh.
Za konec se dotakniva še vajinih dejavnosti zunaj radijskega studia. Kaja, zelo rada poješ, nastopila pa si tudi s skupino Flirrt. Si kdaj razmišljala, da bi se glasbi posvetila profesionalno?
Kaja: Malo so me postavili, ja. Zelo rada pojem. Vem pa, da sem tudi velik samokritik in perfekcionist. V srednji šoli sem se tri leta učila petja, v glasbeni šoli eno leto celo klasičnega, potem pa tri ali štiri leta pop rock stil petja. Eno leto sem imela tudi svoj srednješolski bend, potem smo razpadli, ker smo šli vsak v svojo smer.
Meni je to fino početi. Nikoli pa nisem imela tega, da bi se spravila pisati besedila, ker mi ne steče. En komad sem napisala v življenju in to je to. Zato nimam občutka, da bi se s tem želela profesionalno ukvarjati. Tudi ne vem, če si predstavljam imeti stres glede zaslužka in urnika. Rada imam, da na koncu meseca vem: »Plača bo, toliko in toliko bo na računu, hvala lepa.«
Petje jemljem kot hobi in mi je zelo všeč. Če se mi ponudi kakšna takšna priložnost, jo lahko vzamem in izkoristim. Zdaj se me je Jaka usmilil in me spremlja na kakšnih porokah, pri civilnih in cerkvenih obredih. To mi je najboljše, ker lahko posodim glas in nekomu polepšam lep dan v življenju. Ni se mi treba ukvarjati s tem, ali je to moj komad ali ni. Samo uživam v tem, da pojem in to dam še nekomu naprej. To mi je absolutno fino.
Matic, poleg radia vodiš poroke, organiziraš koncerte in sodeluješ pri številnih drugih projektih. Kdaj najdeš čas zase in za družino?
Matic: Zadnjič sem ugotovil, da imam trenutno, če potegnemo črto, štiri službe. Poroke, radio, zdaj bom začel nekaj še na televiziji, prevzel pa sem tudi program v enem od ljubljanskih lokalov, ki je zelo povezan s slovensko glasbo. Ampak vse štiri službe so takšne, da mi ne vzamejo osem ur na dan. Na radiu sem lahko realno ob dvanajstih doma, za lokal se lahko z ansambli dogovarjam od doma, poroke so za vikend, televizija pa tudi ne bo vsak dan.
Od nekdaj sem si znal vzeti čas za stvari, ki mi v življenju pomenijo. Ne glede na to, kako natrpan urnik imam, imam čas za družino. Ogromno časa preživim z njo in mi niti ene sekunde ni žal. Tako kot sem rekel, raje vstanem ob štirih in zjutraj uredim stvari.
Verjetno pa nisi človek, ki bi lahko tri ure ležal na kavču in gledal televizijo?
Matic: Nikoli. Res nikoli. Dostikrat imam težavo s tem, da ima dan samo 24 ur. Ko se projekti začnejo križati, je tega veliko, sem utrujen in vse. Ampak da bi prišel dan, ko bi se ulegel in nič delal, bi mi bilo dolgčas.
Jaz sem edinec in že kot otrok sem imel to težavo. Gledal sem se v ogledalo in se pogovarjal sam s sabo, ker mi je bilo dolgčas. Res ne maram dolgčasa. Moja je čisto kontra, ona ima rada dolgčas in mir. Jaz pač ne. Če bom imel danes pet ur časa, bom razmišljal o nekem projektu, ki ga bom začel delati in razvijati.
Preberite tudi:
