Maraaya: Šla skozi zelo turbulentno in boleče obdobje
Dvojec Maraaya si želi poudariti, kako zelo lahko boli spletni nasilje in obtoževanje lahko prizadene prejemnika. Za nas sta spregovorila, kako se s tem soočata sama.
Dvojec Maraaya, ki ga sestavljata zakonca Marjetka in Raay Vovk, sta po daljšem ustvarjalnem premoru pretresla z zelo čustveno pesmijo Kdo si ti, ki je v trenutku v javnost poslala močno sporočilo in ganila poslušalce. Ti so se hitro našli v besedilu, kar so izrazili tudi s pozitivnimi odzivi na družbenih omrežjih in pod samim videospotom.
Videospot pesmi Kdo si ti je odsev sodobne digitalne družbe, kjer lahko besede, četudi so zapisane mimogrede, pustijo posledice. Prikazuje, kako hitro lahko z objavami in komentarji vplivamo na druge, ne da bi se tega sploh zavedali, ter skozi zgodbe različnih ljudi spodbuja razmislek o tem, kako mnenje izraziti na spoštljiv način. Nagovarja k sočutju, razumevanju in odgovornosti. Ravno o tem pa smo po izidu pesmi govorili z Marjetko in Raayem, ki ne skrivata, da sta v projekt seveda vključila tudi del svoje zgodbe.
Videospot prikazuje predvsem stanje sodobne družbe in nepremišljenost za spletnimi komentarji. Vidva se z njimi soočata že celotno kariero. Kako se soočata z negativnimi, nesramnimi, žaljivimi opazkami? Katere najbolj zabolijo?
Zavedava se, da nisva ne prva ne zadnja in zagotovo ne edina, ki sta se znašla v podobnih izkušnjah. Komentarji so postali del našega vsakdana, a včasih prerastejo v žaljive sodbe, izrečene brez poznavanja oseb, okoliščin ali dogodkov. Postali so del nas vseh, vendar so pogosto še posebej usmerjeni proti tistim, ki delujejo v javnosti, kot so športniki, glasbeniki, politiki, zdravniki in mnogi drugi.
Skozi glasbo in podobo sva želela pokazati, kako hitro lahko nekoga obsodimo, ne da bi ga zares poznali, razumeli njegovo zgodbo ali okoliščine, v katerih se je znašel. Če to misel prenesemo v delovno okolje, v šole ali nasploh v vsakdanje odnose, ugotovimo, da se skoraj vsakdo znajde v situaciji, ko je presojan, obsojan ali deležen obrekovanja.
Tudi sama veva, kako pomembno je, da v takih trenutkih nisi sam, da nekdo razume, da lahko spregovoriš, se izraziš in daš stvari iz sebe. Pomembno je zavedanje, da se to dogaja mnogim, a te izkušnje ne določajo, kdo v resnici si. Verjameva, da komentarji pogosto povedo več o tistih, ki jih pišejo, kot o tistih, ki so jih deležni.
Imata dva sinova, kako njiju pripravljata na ta svet – svet soočanja z družbo?
Otroci in najstniki pogosto ogledalo odraslih, zato se ta retorika in način komunikacije žal prenašata tudi na mlajše, občutljivejše generacije. Meniva, da so mladi ljudje veliko bolj ranljivi, kar se tiče spleta, zato sva se odločila, da do srednje šole otrokoma ne dovoliva uporabe socialnih omrežij. Veliko se pogovarjamo, kako besede bolijo in da če človeku ali o njem nimaš povedati kaj lepega, mu ne delaj slabo, ker s tem pravzaprav nič ne pridobiš.
Velikokrat jima preberem kakšen komentar, ki je namenjen nama in s svojo reakcijo ju poskušam naučiti, da je pravzaprav v takih primerih naš odziv na druge edino, na kar lahko vplivamo. Učiva ju, da je povsem v redu, če se z nekom ne strinjaš, a nikoli ni prav, da ga zaradi tega ponižuješ.
Sta v pesem dala del osebne zgodbe?
Najina glasba je odraz življenja, ki se nama dogaja. Drži, v zadnjem obdobju sva šla skozi zelo turbulentno in boleče obdobje. Kdo si ti je pesem, ki odraža globino najine duše v najbolj ranljivem in ranjenem obdobju najinega glasbenega ustvarjanja.
Sta doživela, da vama oseba, ki vaju kritizira, tega v obraz ne upa povedati?
Da, seveda. Načeloma je tako, da tisti ki piše žaljive komentarje po spletu, v resnici nima poguma tega povedati v obraz. Morda zato, ker v osebnem stiku začutiš človeka pred sabo – vidiš, da ima tudi on čustva, svojo zgodbo in bolečino. Na spletu pa se zdi, kot da so besede brez teže.
A niso. Vsaka beseda pušča sled. Živimo v času, ko ima prav vsak možnost javno izraziti svoje mnenje. To je čudovito, saj omogoča raznolikost pogledov, svobodo izražanja in izmenjavo mnenj. A hkrati je prav ta svoboda govora pogosto napačno razumljena in interpretirana. Kritika je nujna, dragocena in dobrodošla, vendar je razlika med konstruktivno kritiko ter žaljivimi besedami, poniževalno retoriko, polresnicami in nerazumnim obsojanjem ogromna.
E-novice · Njena
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se