Shutterstock

Uporaba rastlin za osebno higieno, nego in lepotičenje telesa je prastara. Rastlinska lepotila so uporabljali že v starem Egiptu, z Grki in Rimljani pa so prišli prvi kozmetični izdelki tudi na evropska tla.

PREBERITE TUDI:

Zelišča

Naravne »droge«, ki jih lahko gojimo na domačem vrtu

##ARTICLE-1851921##

Do razmaha kozmetične industrije v 20. stoletju so ljudje predvsem na podeželju zaradi nedostopnosti in visoke cene kozmetičnih izdelkov sami izdelovali rastlinske pripravke, predvsem za nego kože in las. Doma narejena naravna kozmetika je vse bolj priljubljena tudi v današnjem času, saj se čedalje več ljudi zaveda blagodejnih učinkov rastlin z domačega vrta. Cvetlične zasaditve, zeliščni nasadi, zelenjavne gredice in sadovnjaki ponujajo pester nabor dišečega rastlinskega materiala, s katerim lahko dišavimo prostore, lajšamo zdravstvene tegobe, se sproščamo, negujemo, razstrupljamo in poživljamo.

Izlužnine dišečih rastlin

Človeštvo rastline zaradi njihovega vonja uporablja že tisočletja. Dolgo pred iznajdbo destilacije in uporabo eteričnih olj so ljudje z dolgotrajnim namakanjem dišečih rastlin v segretih maščobah izdelovali aromatična mazila in olja, ki so imela pomembno vlogo predvsem v religioznih obredih. Gre za preprost postopek, s katerim si lahko tudi danes sami izdelamo aromaterapevsko olje po svojem okusu.

Shutterstock

Postopek, ki so ga poznale že naše babice, ko so delale šentjanževo ali ognjičevo olje, je sila preprost: na drobno nasekljamo posušene ali sveže dele aromatičnih rastlin, jih namočimo v nosilno rastlinsko olje (npr. olivno olje, mandljevo olje, olje grozdnih pešk), ki ga segrejemo do največ 30 stopinj Celzija in pri tej temperaturi vzdržujemo nekaj ur.

Shutterstock

Namesto kuhanja lahko uporabimo sončno toploto. V tem primeru napolnimo steklen kozarec s širokim ustjem z nasekljanim posušenim rastlinskim materialom, ga prelijemo z nosilnim oljem, premešamo z leseno ali stekleno palčko ter pokrijemo s platneno krpo, ki omogoča izločanje vlage, s čimer se izognemo nastajanju plesni. Posodo pustimo v delni senci vsaj mesec dni, izluževanje pa lahko pospešimo z občasnim postavljanjem kozarca na sonce. Po končani toplotni obdelavi olje precedimo skozi fino kuhinjsko cedilo ali gazo in shranimo v čiste kozarce v hladnem temnem prostoru.

Shutterstock

Izlužnine so preprosti in poceni rastlinski pripravki, zato je priporočljivo, da nekaj rastlin, ki jih sicer poleti sušimo za suhe šopke, čajne mešanice, potpurije in dišavne vrečke, namenimo tudi izdelavi katerega od spodaj navedenih aromatičnih olj.

Aromatično olje za lajšanje mišičnih bolečin

Ko nas po dolgem delu na vrtu začnejo boleti mišice, si lahko bolečino lajšamo z vtiranjem aromatičnega olja, pri katerem smo za rastlinski material uporabili baziliko, lovor, evkaliptus in brin. Če želimo povečati toplotni učinek masaže, dodamo izlužnini še liste poprove mete.

Shutterstock

Protivnetno aromatično olje

Za ublažitev mišičnih krčev, pri vnetju sklepov, v primeru odrgnin in pri zvinih uporabimo olje, v katerem smo namakali sivko, kamilico, smilj, majaron, dišečo pelargonijo in cvetove vrtnice.

Masažno olje za sproščanje in dober spanec

Masaža z aromatičnimi olji je odličen način sprostitve, pri čemer s pomočjo terapevtskih lastnosti dotika v kombinaciji z vonjem dosežemo, da se zmanjšata mišična napetost in stres, izboljšata pa cirkulacija in splošno počutje. Vrtne rastline, ki najbolj sproščajo, so prava kamilica, rimska kamilica, vrtni nageljček, sivka, vrtnica, monarda, melisa in majaron.

Shutterstock

Antidepresivno masažno olje

Aromatične rastline z vrta, ki stimulativno vplivajo na um in dvigajo razpoloženje, so monarda, muškatna kadulja, sivka, melisa, citronka, jasmin in dišeča pelargonija. To olje lahko vtremo v tankem sloju na čelo in sence tudi ob pojavu glavobola.

Senzualno masažno olje

Številne rastline že od nekdaj slovijo kot afrodiziaki. Gre za rastline z močnim vonjem, ki krepijo čutnost in erotičnost. Med najmočnejše spodbujevalce poželenja spada vrtnica, v domačem vrtu pa med zapeljivci najdemo tudi sončnico, meto, jasmin, rožmarin, baziliko, muškatno kaduljo, poprovo meto in šetraj.

Shutterstock

O avtorju

Liljana Jantol Weber

je vsestranska strokovnjakinja, ki se profesionalno ukvarja z organizacijo kulturnih dogodkov, hkrati pa se strastno predaja raziskovanju dišečih skrivnosti rastlinskega sveta in slovenske kulturne dediščine. Je tudi ustanoviteljica ZAVODA ROŽLIN - zavoda za izobraževanje, kulturo in turizem. Vabi vas, da na spletni strani zavodrozlin.si bolje spoznate projekte s področja kulturne in naravne dediščine te nepridobitne in nevladne organizacij, med drugim tudi Jernejevo – zeliščarski dan, Flančnik – vrt dolenjske gospodinje, Etnobotanične flancarije in številne druge etnološke raziskave.