shutterstock

Čistilna akcija v okrasnem vrtu

Aprila je vreme po pravilu nestanovitno, zato smo včasih zaradi neučakanosti jezni nanj, ker bi radi na vrtu postorili čim več. A prehitevati se ne da, ko posije sonce, pa lahko svoje zelene prste zamotimo s pripravami na novo sezono. Da ne bomo v zaostanku z urejanjem okrasnega vrta, preglejmo grmovnice in vrtnice. Vse suhe in polomljene veje izrežemo, da ne bi kazile njihove podobe. Metuljniku veje porežemo malo nad mestom, kjer izraščajo iz glavnega debla. Malo nad zemljo porežemo tudi veje prezimno trdne fuksije. Ker hortenzije najlepše cvetijo na dveletnih poganjkih, jim izrežemo vse starejše veje. Prepoznamo jih po hrapavosti lubja, večji olesenelosti in debelini. Obrežemo tudi okrasne srobote. Ko ponovno odženejo, jim mlade poganjke takoj privežemo k opori.

Vse spomladi cvetoče grmovnice obrezujemo takoj po cvetenju. Aprila se tako lahko že lotimo golocvetnega jasmina, ki zacveti med prvimi. Za nepozebnike velja, da jih lahko obrežemo le prvi dve leti, pozneje pa jih ne obrezujemo, saj se lahko posušijo. Vrtnice v oblačnih dneh preventivno škropimo z bakrenimi pripravki, ki so najboljša zaščita pred različnimi glivičnimi obolenji.

Da bi ohranili lepo rast, porežemo grme sivke, nemškega rožmarina in trajnega šetraja, tako da jim skrajšamo mlade mehke vejice, s čimer rastline tudi pomladimo. V celoti izrežemo le zelo stare ali polomljene veje. Z obrezovanjem grmom oblikujemo polkrožne krošnje, na katerih se bo lahko razvilo veliko listov. Tem rastlinam nikoli ne porežemo vseh stebel čisto do tal, ker ne bodo nikoli več odgnale, temveč se bodo klavrno posušile.

Priprava zelenjavnega vrta

shutterstock

Če na zelenjavnem vrtu še nismo prekopali in uredili gredic, je zdaj zadnji čas za to. Na prosto sadimo grah, sejemo poletno redkev, peso, redkvico, blitvo, korenje, špinačo. Solato sejemo na gredo, na kateri lahko kombiniramo zgodnje in pozne sorte ter različne dišavnice: majaron, peteršilj, zeleno, baziliko, šetraj … Na eno gredo lahko posejemo kapusnice, ki jih bomo pozneje presadili. Seme narahlo zatolčemo z grabljami, da ga ne bodo pojedli ptiči. Postavimo tudi strašila ali pa grede prepredemo z debelejšo svetlečo vrvico, navito na kole, ki jih postavimo med grede. Tako ptiči vsaj nekaj časa ne bodo vrtnarili po gredah.
Aprila sadimo tudi krompir. Uredimo tudi nasade jagod in jih pognojimo z ustreznimi gnojili. Prvo pokošeno travo lahko uporabimo za zastirko med jagodami, krompirjem in drugimi kulturami. Zastirke v sušnih poletjih omogočajo rastlinam lažje preživetje. Takšne iz pokošene, še nezrele trave so prav primerne, saj ohranijo več vlage, plevela je manj in hkrati z razpadanjem spodnjih plasti še pognojijo rastline.

Označimo na novo posajene rastline

shutterstock

Ko sadimo rastline, je najbolje, da si v vrtičkarski dnevnik označimo, na katere gredice kaj sadimo. Še najbolj pregledno pa bo, da označimo tudi grede, še posebno tam, kjer rastline sejemo. Čeprav je označevalne tablice mogoče tudi kupiti, bo vrt najlepši, če jih naredimo sami. Uporabimo tablice iz odpadnega lesa in nanje s svinčnikom napišimo imena ali pa v naravi poiščemo ploščate kamne in nanje z vodoodpornimi barvami narišemo posejano vrtnino. Marsikdo ima še vedno navado, da označevanje poenostavi, tako da na gredico zatakne vrečko, v kateri so bila semena, a to prakso odsvetujemo. Vrečke radi populijo ptiči, poleg tega pa hitro zgnijejo in včasih postanejo gojišče za polže. Pomembno je, da označbe ostanejo na svojem mestu vsaj do takrat, ko bodo rastline tako velike, da jih bomo zlahka prepoznali, pozneje pa jih lahko tudi odstranimo. Na skupnih gredah, kjer bomo posejali več vrst ali sort, med eno in drugo vrsto ali sorto z motiko naredimo plitev kanal, da bomo vedeli, do kod sega posamezna kultura.

Odprimo tople grede!

Tople grede so aprila lahko odkrite že ves dan, izjema so le zelo hladni dnevi in jutra s temperaturami pod ničlo. Rastline moramo utrditi, da jih bomo lahko že sredi meseca presadili na prosto. Izjema so seveda paradižniki, paprike, jajčevci, pa tudi nekatere enoletnice, ki so občutljivejše za pozebe. V topli gredi pustimo nekaj rezervnih rastlin za kasnejšo dosaditev, če bo potrebno. Prst okoli rastlin, ki jih nameravamo pikirati ali presajati, moramo zaliti vsaj dva dni prej. Ko bomo izpulili nežne sadike, naj se njihovih korenin drži čim več prsti, saj se bodo tako lažje vrasle. Ne zalivajmo jih v močnem soncu, ker mladim rastlinam takšno močenje škoduje.