Tudi med Slovenci nespečnost

Nespečnost je resna motnja, ki je povezana z znižano kakovostjo življenja posameznika, povečanim tveganjem za duševne motnje in druge težave v telesnem zdravju ter pomembnim negativnim tveganjem za imunski sistem. Približno tretjina ljudi v splošni populaciji poroča o enem ali več simptomih nespečnosti, 10–12 odstotkov jih izpolnjuje merila za klinično diagnozo nespečnosti. Vse to opozarja na dejstvo, da je kronična nespečnost široko razširjen zdravstveni problem.

Thinkstock

Različna zdravila, vključno s tradicionalnimi benzodiazepini in hipnotiki nove generacije, so lahko kratkotrajno olajšanje za bolnike z nespečnostjo. Vendar imajo zdravila številne neželene učinke, ob dolgoročni uporabi se tolerančni prag in s tem tudi učinkovitost znižata, možen je razvoj telesne odvisnosti, vsa zdravila pa lahko ob dolgoročni uporabi pripeljejo tudi do psihične odvisnosti, pravijo strokovnjaki. Več študij kaže, da bolniki po koncu medikamentnega zdravljenja postopno ponovno poročajo o simptomih nespečnosti.

Ko postane kronično

Kakšna je razlika med občasno nespečnostjo in kronično? Kronično nespečnost običajno oblikujejo in vzdržujejo naučena vedenja in kognicije posameznika, ki utrjujejo motnje spanja. Dr. Vita Štukovnik in Leja Dolenc Grošelj z Nevrološke klinike sta v posebnem prispevku strokovne revije Zdravstveni vestnik opozorili na varne in učinkovite pristope, ki se uporabljajo kot monoterapija ali podpora pri zdravljenju z zdravili. Podatki so namreč pokazali, da je kognitivno vedenjska terapija uspešna pri skoraj 80 odstotkih bolnikov z dolgotrajno nespečnostjo in pomembno vpliva na več kazalcev nespečnosti. »Kljub številnim dokazom, ki podpirajo tako učinkovitost in njihovo uspešnost kakor tudi prednost pred zdravili, pa nefarmakološke pristope v zdravstvenem sistemu premalo poznajo in uporabljajo,« je prepričana Štukovnikova.