arhiv svet

Cepljeni imajo manjšo možnost za okužbo, če pa že zbolijo, so kužni krajši čas in tako  okužijo  manj  ljudi,  kar  pomembno  vpliva  na  epidemijo.  Poleg  tega  le  majhno  število  cepljenih potrebuje hospitalizacijo (navadno so to tisti posamezniki, ki zaradi predhodnih  bolezni kljub cepljenju ne  morejo razviti ustreznega imunskega odziva) in s tem  zmanjšujejo breme za bolnišnice. 

Statistične študije potrjujejo pozitiven učinek cepljenja na zaščito pred boleznijo. Površen  pogled na število cepljenih v bolnišnicah lahko da napačen vtis, saj je delež cepljenih v  bolnicah večji v državah z višjo stopnjo precepljenosti (če bi bili v 100 odstotkih cepljeni,  bi bili v bolnicah le cepljeni), poleg tega pa je treba upoštevati, da je pri starejših, ki so  cepljeni v večjem deležu, večja verjetnost za težji potek bolezni.

Če torej ne upoštevamo  starostnih  skupin  pacientov,  se  napačno  zdi,  da  je  učinkovitost  zaščite  zaradi  cepiv  manjša  (Simpsonov paradoks – bolj podrobno si lahko preberete TUKAJ.  Šele  analiza  po  starostnih  skupinah  da  pravilno  oceno  zaščite s cepljenjem, ki po svetu kaže več kot  desetkrat nižje tveganje za hospitalizacijo.

Pri projektu ozaveščanja javnosti so s pripravo odgovorov sodelovali:

• prof. Roman Jerala, Odsek za sintezno biologijo in imunologijo, Kemijski inštitut, Ljubljana
• prof. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
• izr. prof. Tomaž Bratkovič, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
• prof. Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
• akad. prof. Tatjana Avšič - Županc, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani