Revija Zvezde

Osebna trenerka Nataša Gorenc je s svojo spletno publiko delila iskrene misli o hvaležnosti za vse preizkušnje, ki ji jih je na pot postavilo življenje. Ker na razpotju običajno izbira klance in težje poti, so jo ravno te težke situacije oblikovale v še močnejšo osebo.

»Vem, da bi bilo lažje, če bi bila bolj vodljiva in ne toliko samosvoja! Pa pač nisem! Hvaležna sem za to, da sem marsikdaj zmogla nadčloveške napore, da sem šla čez določene dogodke! Ko imaš otroke, imaš na trenutke v sebi nadčloveško moč! Hvaležna sem, da se nisem nikoli zlomila, nikoli podlegla obupu! Vedno sem našla smisel in rinila naprej! Seveda sem večkrat padla, zadela tla in se zjokala, se vprašala, kako bomo zmogli! Si rekla, o.k. Nataša, danes ti je za umret težko, ampak lej, boš videla, čez par let bo to ena nepomembna zadeva iz preteklosti! Ko se boš samo zasmejala za nazaj! In ne bo več bolelo ... Ja, saj veste, kjer je volja, tam je pot! In volje do življenja mi nikoli ni zmanjkalo,« je orisala svoj pogled Nataša in dodala, da je ponosna na svojo discipliniranost. Ravno predanost k športu jo je namreč vodila iz stiske in jo usmerila proti vrhu.

Dušan Dikič Lajovic

»Hvaležna sem za fit in močno telo! Ki bo z leti še močnejše! Tisto telo, ki je prenosilo vse moje čustvene stiske in težave! Ko je bila glava težka in misli temne, me je telo z gibanjem vleklo naprej! Mi dajalo fokus! Ko so zgodili dogodki, ki so me zaznamovali in je bilo telo na preizkušnji, ni nikoli klonilo! Hvaležna sem za na tisoče in tisoče počepov, vojaških poskokov in sklec, ki se jih nikoli ne bom naveličala! So kar moji najboljši prijatelji. In bodo do zadnjega diha! Ker me nikoli ne razočarajo,« je še zapisala osebna trenerka in poudarila, da je najbolj od vsega hvaležna za svoje prečudovite otroke, redke ljudi, ki so ji blizu in to, da jo je na poti skozi življenje vedno vodilo srce.

osebni arhiv