Profiemdia

Zelo verjetno je, če so zdravniki pri pregledu izključili vse druge možnosti, krivo spanje čez mero, saj zdravo telo ne potrebuje preveč počitka. Koliko spanja je ravno prav, se razlikuje od človeka do človeka, vendar naj bi odrasli v srednjih letih, ko so najbolj aktivni, spali od šest do sedem ur. Kar je več, je že kar preveč dobrega. Tudi ljudje, ki imajo pretrgano spanje (zaradi nočnih obiskov stranišča, nege dojenčka ali prebujanja iz drugih razlogov), si lahko nakopljejo težave, če potem predolgo poležavajo in skušajo znova zadremati in se vse skupaj zavleče na osem ali devet ur. Stroka razlaga, da pri preveč počitka upade raven hormonov, to pa po domače povedano razdraži nevrotransmiterje, ki krčevito ožijo in potem širijo žile, kar je precej boleče. Nasvet je torej jasen: namesto sobotnega in nedeljskega dremanja skočite pokonci ob običajni uri in se spravite teč, plavat, meditirat, brat pravljice otrokom ali počet stvari, ki vas bodo sprostile in veselile.

Napadi glavobola (ki niso migrene) lahko nastanejo tudi zaradi premalo sladkorja v krvi – bolečine lahko spremljajo bledica, potenje, tudi vrtoglavica. Nič ne pomaga, če pogoltnemo kaj sladkega (kar pomaga sladkornim bolnikom, ki se zdravijo z inzulinom), ker se lahko glavobol čez čas ponovi. Pametno je pojesti sadež in kos polnozrnatega kruha.

Velikokrat so nepojasnjeni glavoboli posledica intolerance ali alergij. Parfumi pri nekaterih ljudeh povzročajo vneto kožo, zato si jih škropijo po obleki, ne pomislijo pa, da jih potem zaradi eteričnih olj v parfumu boli glava. Tudi lakotoza v mleku lahko povzroči glavobol, pri tem pa ni nobenih težav v črevesju, zato niti ne pomislimo, da je kaj narobe.

V prvo pomoč (poleg protibolečinskih tablet) spadajo pitje vode, po dve ali tri žličke švedske grenčice na dan (odlično zdravilo!) in katera od tehnik za umiritev, denimo joga, meditacija ali avtogeni trening.