Vir: Unsplash

Nepredvidljive življenjske situacije, stiske, strah, negotovost, hiter tempo življenja, nove tehnologije, odtujeni odnosi, povečan stres doma in na delovnem mestu ... vse to so dejavniki, ki so gotovo pripomogli k temu, da beležimo visoko število psihičnih motenj. Depresija, denimo, bo po napovedih nekaterih zdravnikov čez nekaj let najpogostejša bolezen na svetu. Poleg depresije pa se v zadnjem času vse več govori tudi o anksioznosti, predvsem med mlajšo generacijo, vendar pa to nikakor ne pomeni, da so odrasli nanjo imuni.

Tesnobne motnje niso samo občasni napadi panike (nenadno hitro razbijanje srca, bolečina v prsih, slabost, dušenje, kar pogosto spominja na srčni infarkt) ali tesnobe (tiščanje v prsih in hud strah). Razdelimo jih lahko na osem skupin, med katerimi so najbolj razširjene panična motnja (ponavljajoči se panični napadi), socialna anksioznost (hud strah pred javnim nastopanjem, neznanimi ljudmi, pogovarjanjem po telefonu, sklepanjem prijateljstev, izpostavljanjem v družbi) in generalizirana anksiozna motnja (napadi tesnobe, neutemeljena skrb v situacijah, ki človeka sicer ne ogrožajo). Poleg teh mednje spadajo še posttravmatska stresna motnja (po travmatičnih dogodkih se pojavijo ponavljajoči se napadi panike), separacijska anksioznost (strah pred zapustitvijo, odhodom od doma, močna navezanost na ljudi, ki so ti blizu), selektivni mutizem (komunikacijska anksioznost), različne fobije in agorafobija (strah pred odprtimi prostori, ki jih oseba dojema kot potencialno nevarne).
Ravno zaradi opisanih motenj v zadnjem času tudi v Sloveniji največ ljudi poišče strokovno pomoč. Hude oblike teh motenj lahko namreč privedejo do tega, da je človek popolnoma nezmožen delovanja v družbi.