dreamstime

»Težave z vohom so povezane s številnimi nepravilnostmi v telesu in pogosto kažejo na začetek razvoja bolezni,« pravi direktor inštituta za možganske študije in profesor na medicinski fakulteti v New Yorku Donald A. Wilson. Našteva naslednje primere:

Alzheimerjeva bolezen

Z uporabo arašidovega masla so strokovnjaki na floridski univerzi na testnih osebah primerjali njihovo zaznavanje vonja na desni in levi nosnici. Ugotovili so, da se je pri tistih, ki so slabše vohali na levi strani, bolj verjetno razvila začetna stopnja alzheimerjeve bolezni. Upadajoče zaznavanje vonjev je namreč eden od prvih znakov te degenerativne možganske bolezni. Strokovnjaki razlagajo, da alzheimerjeva bolezen vpliva na voh, še preden jo sploh lahko potrdijo s testi.

Parkinsonova bolezen

Da bi pravilno vohali, morajo možgani in nos usklajeno delovati. Visoko v naših nosnicah so vohalni senzorični nevroni in ob vsakem vonju pošljejo nevroni sporočilo v možgane, da bi preverili usklajenost. Če ne morete več vohati slanine za zajtrk ali izpušnih plinov iz sosedovega avtomobila, je to znak, da nekaj v vaših možganih ne deluje pravilno. Parkinsonova bolezen je (tako kot alzheimerjeva) degenerativna možganska motnja, zato gre pogosto z roko v roki s spremembami voha.

Hipertenzija

Veliko stvari lahko prispeva k povišanemu krvnemu tlaku in verjetno ste že slišali, da je ena izmed njih tudi pretirano uživanje soli. Lahko se zgodi, da jed solimo in solimo, pa se nam še vedno zdi neslana. In to je lahko že znak za alarm. Vonj in okus sta povezana, kajti kar 90 odstotkov okusa je pravzaprav vonj. Kadar česa ne okusite, je vzrok vaš nedelujoči vonj, ki tako lahko napoveduje tudi bolezni, kot je hipertenzija.

Debelost in diabetes

Če hrane ne vohate in ne okušate dobro, je velika verjetnost, da pojeste več, saj imate zaradi pomanjkanja vonja in okusa težave z občutkom sitosti. To vas lahko pripelje v debelost, ki je eden od glavnih vzrokov za sladkorno bolezen tipa 2.

Voh

Da bi pravilno vohali, morajo možgani in nos usklajeno delovati. Visoko v naših nosnicah so vohalni senzorični nevroni in ob vsakem vonju pošljejo nevroni sporočilo v možgane.

Dreamstime