Profimedia

Število primerov mišje mrzlice je v letošnjem letu že preseglo 10 letno povprečje. Letošnja sezona mišje mrzlice bo verjetno nekje vmes, med tisto leta 2008 in tisto leta 2012, ko smo imeli pravo 'mišje leto'. ''Na populacijo glodavcev v naravnem okolju ne moremo učinkovito in varno vplivati, saj za to poskrbi narava sama,'' pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ).

Da bi čimbolj zmanjšali možnost okužbe z virusom hemoragične mrzlice z renalnim sindromom, so ključnega pomena preventivni ukrepi, ki jih podaja NIJZ.

Pexels

Nasveti za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice

•    Najučinkovitejši ukrep, s katerim lahko vplivamo na obolevnost ljudi, je zmanjšanje izpostavljenosti glodavcem in njihovim izločkom. Tveganje za prenos okužbe je večje v zaprtih prostorih kot na prostem.

•    Pogosto pride do okužbe tudi pri čiščenju ali pospravljanju prostorov (kleti, podstrešja), ki so bili dolgo zaprti in nenaseljeni.

•    Pomembno je, da preprečimo glodavcem dostop v objekte, kjer ljudje bivajo, da ustrezno skladiščimo živila, pospravljamo ostanke hrane in skrbimo za čistočo v kleteh, garažah in ostalih 'priročnih' skladiščih.

•    Pomembno je tudi pravilno odstranjevanje onesnaženih živil, poginulih miši ter varno čiščenje onesnaženih predmetov in površin.

•    Prisotnost glodavcev v objektih zatiramo tudi tako, da po potrebi izvedemo deratizacijo ali nastavimo vabe, v katere se glodavci ujamejo.

•    Tudi pri opravilih na vrtu, polju in drugih dejavnostih v naravi (taborjenje, rekreacija) poskusimo s svojimi aktivnostmi zmanjšati oziroma preprečiti izpostavljenost glodavcem ali njihovim izločkom.

•    Na populacijo glodavcev v naravnem okolju ne moremo učinkovito in varno vplivati, saj za to poskrbi narava sama.

Preberite si še:

Takole so videti simptomi mišje mrzlice

Mišja mrzlica: Pojasnilo NIJZ o izbruhu v Sloveniji

Pexels