Profimedia

Med uporabniki družbenih omrežij je morje ustvarjalcev vsebin, ki se nenehno borijo za pozornost. Če so se med spletnimi zidovi pred leti pričeli pojavljati predvsem selfiji in utrinki preživljanja prostega časa, je slednje dandanes napredovalo do te mere, da pozornosti željni uporabniki posegajo po bolj intimnih ali kako drugače izstopajočih vsebinah.

Je mogoče postati odvisen od odzivov in pozornosti? »Definitivno lahko govorimo o zasvojenosti od družbenih omrežjih, čeprav ta še ni formalno priznana v klasifikaciji bolezni. Vendar pa je zelo različno, če oseba le spremlja vsebino drugih ali ustvarja lastno. Pri slednjem lahko bolj govorimo o zanašanju na odzive in pozornost drugih. Odzivi drugih ljudi pa še posebej ekstrovertiranim osebam predstavljajo neko vrsto nagrade, ki jo na internetu lahko dobijo zelo hitro,« razloži Julija Menoni, dipl. psih., svetovalka Centra Logout.

Profimedia

In kam vodi ta lov za pozornostjo? Kaj se dogaja z ustvarjalci vsebin, ki so vedno bolj žejni odzivov? »V telesu se zgodijo fiziološke spremembe, ki povečajo možnost, da bo oseba to dejanje ponovila, kar je eden osnovnih principov zasvojenosti. S ponavljanjem pa se viša toleranca - potrebnega bo vedno več odziva, da bomo dosegli enak učinek. Razumeti moramo, da ne gre le za gledanost, všečke in komentarje, ki posamezniku dvigujejo samozavest. Oseba se s pozornostjo lahko prvič počuti prepoznana, odobravana, pripadna neki skupnosti. To vrsto potrditve lahko na spletu dobi takoj in vsakič, ko jo potrebuje. Obstaja sicer tudi odvisna osebnostna motnja, kjer se pojavljajo znaki potrebe po nenehnem potrjevanju in odvisnosti od mnenja drugih, vendar povezave z objavljanjem tovrstnih vsebin še ne poznamo.«

Pexels

Klovni in voaerji

Na eni strani imamo torej radovedneže, na drugi pa tiste, ki se hranijo s pozornostjo. So ustvarjalci le izkoristili radovednost gledalcev? Od kje ljudem sploh vzgibi za tovrstno početje?

»Ljudje smo po naravi radovedni in verjetno lahko vsi iz izkušenj vidimo, kako nas zanimajo življenja drugih. Razgaljanje intime torej pritegne veliko gledalcev, ustvarjalci pa se dalje borijo za gledanost z bolj nenavadnimi vsebinami. Vsebina mora biti namreč ravno prav edinstvena, da jo bo težko najti drugje, a hkrati slediti nekim splošnim internetnim trendom. Če se z izpostavljenostjo nasilnim vsebinam v različnih medijih nanje navajamo, je treba prestaviti meje, da bo znova posebno in zanimivo. Delno gre tudi za učenje z opazovanjem - oseba pri ustvarjalcu vidi, da je predvajal takšno vsebino in nabral ogromno ogledov, zgodi se zaslepitev z vizijo uspeha in zanemarjanje negativnih vidikov takšnega početja,« pojasnjuje psihologinja.

Profimedia

TikTok ogledalo temačnih nagonov publike?

Zlasti na TikToku pojav javljanja v živo strmo narašča. Platforma je ljudem ponudila možnost, da z vklopom kamere pred svetom razgalijo svojo intimo. Slednje je privedlo do predvajanja nasilja, psihičnih izpadov, medsebojnega obračunavanja … brez filtra in brez zadržkov. In zadovoljstvo je kot kaže obojestransko, saj so odzivi publike nepredstavljivi – še več, gledalci tovrstno početje celo nagrajujejo. Kje tičijo motivi za vzpodbujanje zaskrbljujočih vsebin?

»Največ bizarnih vsebin na TikToku se res pojavlja na prenosih v živo, saj te cenzura težje prestreže. Gledalec ni le pasiven - s svojimi všečki, komentarji in doniranjem nagrad lahko povzroči, da oseba na zaslonu nekaj naredi (npr. zapoje, opravi izziv), vse to pa se dogaja “in real time”, v živo. Princip hitrega nagrajevanja je nadgrajen s tem, da lahko sami odločamo o življenju neke osebe in takoj vidimo (prve) učinke svojih dejanj. Motivacija za dejanja je torej različna. Lahko gre za preizkušanje, ali se bo to res zgodilo, lahko za željo po prepoznavi (npr. oseba na prenosu kaligrafsko napiše naše ime), lahko gre za bolj sadistične ideje, vsemu pa je skupen občutek nadzora, ki nam ga v resničnem življenju nemalokrat primanjkuje.«

Kaj pa vaša mladina?

Se sprašujete, kako zaščititi svojo mladino? Menonijeva poudarja, da je ključen pogovor in ustvarjanje medsebojnega zaupanja. Pomembno je namreč, da poznate otrokov svet in da spremljate, kakšni so njegovi interesi. »Z mladostniki se moramo pogovarjati o ustvarjalcih, ki jih spremljajo, o vsebinah, ki so jim zanimive, o trendih, na katere se odzivajo in podobno. Najprej poskušajmo razumeti, kako izgleda otrokov digitalni svet, zakaj mu je privlačen in kakšen pomen nosi, šele nato odpirajmo teme negativnih posledic in nevarnosti. Če se bo otrok čutil sprejetega in slišanega, nam bo lažje zaupal neprijetnosti in sledil našim nasvetom,« še razloži svetovalka, ki vidi rešitve tudi v tem, da bi se regulacije neprimernih vsebin pričeli lotevati tudi s kaznimi.«

Če dogajanja na družbenih omrežjih ne bomo zajezili, bo slednje vodilo še v več tragedij, na kakršne v ravno tem obdobju opozarja odmevna Netflixova mini serija Adolescenca.

Preberite si še:

Zaskrbljujoče: Na TikToku vse več oponašanja oseb s posebnimi potrebami