Revija Zvezde

Da nesreča ne počiva, je takoj na začetku leta izkusil televizijski voditelj David Urankar. »Peljal sem se v službo, kjer sem bil na vrsti za vodenje oddaje Dobro jutro. A glej ga zlomka, tja nisem prišel tako kot običajno, saj je na poti počilo. Voznik drugega avtomobila je namreč pozabil vključiti smerne kazalnike za menjavo voznega pasu in nesreča je bila tu. Na srečo je nastradala le pločevina, vesel pa sem bil, da sva se z drugim voznikom hitro in korektno dogovorila. Priznal je napako in se opravičil, izpolnila sva evropsko poročilo in šla vsak svojo pot. Vse skupaj sva opravila tako hitro, da sem v službo prišel pravočasno, saj je bil avto na srečo vozen. Po končani oddaji sem se oglasil še pri cenilcu na zavarovalnici in uredil potrebno dokumentacijo. Sicer pa dokler je zvita samo pločevina, ni razloga za skrb. Ob vsem tem pa sem bil zadovoljen, da sem bil v avtu sam, saj tisti trenutek ob trku ni za nikogar prijeten, še posebno ne za otroke.«

Urša Klajder, Prispodobe