Mare Vavpotič, KMA

Prve resnejše razpoke v zakonu naj bi se pojavile, ko je Zmago s svojo stranko ostal zunaj parlamenta. Nenadoma ni imel ničesar za početi, nenehno je bil doma in tečnaril. Resda se je veliko ukvarjal s hčerkama, a je ob tem uspel z enim očesom bdeti še nad ženo. Rad je vedel, kje je, in ni želel, da se po nepotrebnem zadržuje zunaj. Njen ritem je postal služba, dom, služba, dom ... Pa jih ni imela še niti štirideset!

Postala je otopela, njega to ni motilo. Venela je. A prišel je trenutek, ko se je Monika zbudi-la, se pogledala v ogledalo in se vprašala: »Sem si želela tako življenje? Sem to sploh še jaz?« Nekaj časa je trajalo, da se je odločila, da usodo vzame v svoje roke. Vmes naj bi se z Zmagom večkrat skušala pogovoriti, a ni šlo. Kot že tolikokrat doslej je v senci počakala, da minejo še evropske volitve, in stiskala pesti, da Zmago postane naš predstavnik v Bruslju. To bi morda rešilo njun šestnajstletni zakon.

Žal se ni izšlo. Ne na volitvah ne doma. In nekega dne je Monika res odšla. Ni zapustila družine, kot zdaj medijem razlaga Zmago, ki je bil z besedami za medije vedno med najspretnejšimi politiki, zapustila je zgolj moža, ki ga je leta ljubila in spoštovala, a vseeno na koncu ostala samo razočarana žena.

Mediaspeed