Ivan Blisnetzov

Tistega petkovega jutra, ko je na poletni solsticij več tisoč Slovencev sončni vzhod dočakalo na katerem od slovenskih hribov oziroma vrhov, tudi Alenka Godec ni dolgo spala. Nekaj minut čez peto, ko so na Šmarno goro in na nepregledno množico pohodnikov na njej posijali prvi sončni žarki, je Alenka ob spremstvu klaviaturista Gašperja Konca zapela prelepo pesem Nad mestom se dani in zazdelo se je, da se je čas za trenutek ustavil, ob njenem angelskem glasu pa smo se ozirali naokrog, da bi le zajeli čim več prelepih prizorov prebujajoče se narave. Vesela jih je bila tudi Godčeva, je pa kljub temu priznala, da se je borila s svojim strahom pred višino.

»Ne smem preveč gledati nazaj, je kar tako strah vzbujajoče. Še posebno ker sva malo nagnjena, pa Gašper s klaviaturami pravi, da jaz ne smem preveč skakati, da se ne prevrne.« In se nista prevrnila. Na šmarnogorski vzletnici sta s svojim nastopom pričarala res nepozaben začetek jutra najdaljšega dne v letu, številni hribolazniki pa so ob tem več kot navdušeni, da je Alenka uspela premagati strah pred višino in je svoj nastop izpeljala tako, kot zna – povsem brezhibno.