V drugem letniku, med ustvarjanjem predstave, je spoznala mladega in nadarjenega kostumografa Andreja Vrhovnika, s katerim sta se maja poročila. »Najprej sem se zaljubila v njegove roke. Še zdaj ne morem pozabiti, kako se me je dotaknil, ko me je izmeril okoli pasu. Ljubezni nisem mogla ubežati, čeprav sem si dejala, da se ne bom nikoli šla zveze na daljavo. Pa sem se preobjedla zarečenega kruha,« se smeji. Andrej je takrat ravno odhajal na študij v Rim. Skoraj dve leti sta preživela tako, da sta se izmenjaje obiskovala. »Rim sem dodobra spoznala. Občutila sem njegov blišč, ki ga pridejo občudovat turisti z vsega sveta, starodavne zgodovinske ulice in druge znamenitosti, pa tudi tisto senčno plat, umazane stranske ulice, stare bloke, smeti in mačke na vsakem vogalu, ki ostanejo skriti površnim turistom. Ker sva bila oba študenta in sva morala gledati na vsak evro, sva bila ves čas v iskanju poceni vozovnic za vlak.«

Andrej se je po diplomi vrnil v Ljubljano, skupaj sta si ustvarila dom v hiši njenih staršev v vasi Podmolnik pri Sostrem. Ker sta oba zaljubljena v Italijo, sta se poročila v kraju Monteriggioni, ki je zelo majhen in ljubek. Obleko ji je oblikoval Andrej, ki se ni prav nič bal vraževerja, da ženin pred poroko ne sme videti nevestine obleke. Poroka je bila majhna, na njej ni bilo veliko svatov, imata pa novopečena zakonca v dobrem še piknik za prijatelje in sorodnike, ki pa bo moral še malo počakati, saj imata oba veliko dela.