Šimen Zupančič

Novinarka revije Jana Tina Nika Snoj se je skupaj s fotografom Šimnom Zupančičem lotila izvedbe eksperimenta, tekom katerega je želela preveriti, ali bi ljudje dejansko pustili, da človek v zdravstveni stiski umre sredi mesta, ker bi se pač raje obrnili proč in mu navkljub urgentnemu stanju ne bi pomagali.

Šimen Zupančič

»Sklenili smo človečnost postaviti na preizkušnjo. Agencija Unicasting nam je prijazno pomagala najti Marjana, gospoda v 70 (po karakterju jih še 50 nima), ki mu igra ni tuja. 35 let je delal kot tehnik na RTV, zdaj, ko je v penzionu, pa si čas krajša pred kamero. Kot statist nastopa v filmih, reklamah in fotobankah. Tokrat je moral zaigrati infarkt,« je pojasnila Nika, ki se je ob prvem poizkusu, ki so ga izvedli na železniški postaji pri tirih, vidno oddahnila, saj sta Marjanu na pomoč nemudoma priskočila dva mlada fanta.

Preberite še ...

· Zdravje

Kako dolgo še? Čakalne vrste se daljšajo, bolniki pa iščejo rešitve

»Ko se prestavimo na glavni vhod postaje, sem prepričana, da bo tukaj odziv še boljši, saj je okoli vse polno ljudi. Stojijo ob pročelju, dogovorjeni pod kultno »uro na železniški«. Večina s telefoni v rokah. Čakajo prevoz, svoj vlak, prijatelje, domače. Tudi čez cesto, na avtobusni postaji, je nekaj deset ljudi. Postopajo, klepetajo, čakajo na uro odhoda. Marjan prihaja od strani. Skoraj točno pod uro se zgrabi za prsni koš, opoteče, zgrudi in obleži. In leži. In leži. In leži. Mine deset dolgih sekund, pa trideset. Mine minuta. Nič. Nihče ne naredi popolnoma NIČ.«

Kaj se je zgodilo v naslednjih trenutkih in kako presunljiv test človečnosti jih je čakal v nadaljevanju, si lahko preberete TUKAJ.

Šimen Zupančič