Sašo Radej

To najraje vzdržuje s športnimi aktivnostmi, pri katerih lahko da v čim manj časa iz sebe čim več potu, zato ima zelo rad nogomet, kolesarstvo in tek v hrib. »Dvakrat do trikrat na teden tečem v hribe. V naši bližini so Polhograjski dolomiti, tako da grem najpogosteje tja. Dostikrat se mi pri tem pridruži prijatelj Gregor, v primeru hitre hoje grem pa tudi z ženo Andrejo, saj je tudi ona kondicijsko zelo dobra,« pravi Jože. V nasprotju z večino, ki se na vrhovih rada ustavi in posedi na kakšni pijači, uživajoč ob razgledih, pa gre sam samo mimo. Dostikrat s sabo ne vzame niti za piti.

»Kar je do štirih ur, ne potrebujem nič piti, tako sem se navadil in sploh ne čutim nobene potrebe po tem, čeprav nekateri pravijo, da bi moral,« je iskren Jože. Kljub temu da v hribe raje teče, kot hodi, pa ima za sabo tudi nekaj vzponov. Povzpel se je že tudi na naš najvišji vrh, in to s Čuki. »Nanj nas je spravil nekdanji član Vinko. Nagovarjal nas je tudi, da bi šli po slovenski planinski transverzali, ki jo je sam že večkrat prehodil. A meni je to, po pravici povedano, malo dolgčas, pa tudi časa za zdaj nimam pravega, ne izključujem pa, da tega ne bom storil kdaj v prihodnje.«