Pexels

Bi rekli, da živila kuhate in pogrevate precej dlje časa, kot je to potrebno? Potem vaše ravnanje ni ravno modro, saj temperatura in čas kuhanja močno vplivata na vitamine, ki so topni v vodi. Že pri klasičnem kuhanju se izgubi do 25 odstotkov vitaminov C, B1 in B2. Pri pogrevanju izgubimo še nadaljnjih 10 do 15 odstotkov omenjenih vitaminov, če pa temu prištejemo še daljši čas termične obdelave, zlahka ugotovimo, da živilo izgubi skoraj polovico vitaminske vrednosti. ''Izguba drugih vitaminov je nekoliko manjša tako pri kuhanju kot tudi pri pogrevanju in se giblje okrog 15 odstotkov. Minerali so bolj odporni proti temperaturi, izgube so približno 15-odstotne, a le takrat, ko živila kuhamo v pari ali vodi, ki jo zavržemo,'' pojasnjujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Nekaj priporočil Zveze potrošnikov Slovenije

Pri pogrevanju živil naj vas vodi misel, da slednjega ne izvajate pri previsoki temperaturi, pa tudi čas gretja naj ne bo predolg.

• Juhe in jedi na žlico pogrejemo samo do vrenja.
• Za preostale jedi velja, da živila ohranijo največ hranil, če jih pogrejemo do okrog 73 °C in temperaturo vzdržujemo vsaj pet minut.
• Znanstveno potrjeni metodi pogrevanja, ki ohranita največ hranil, sta parjenje in segrevanje z mikrovalovi.
• Če nimamo parne ali mikrovalovne pečice, pogrevamo v navadni pečici, ki jo najprej segrejemo na približno 120 °C, nato pa temperaturo zmanjšamo na 100 °C in hrano, ki smo jo dali v pekač in dobro pokrili, grejemo 20 minut.
• Skuhana živila lahko porabimo tudi tako, da jih predelamo v novo jed. Ostanke riža dodamo juhi, iz makaronov spečemo zmešanko z dodatkom zelenjave in sira ipd.
• Že pogreta živila, ki jih ne porabimo, moramo zavreči.

Pexels