Profimedia

Čeprav se vzgojni ukrepi nagibajo predvsem k razumevanju otrokovih stisk in podpori pri izražanju čustev, pa tudi dandanes starši v kritičnih trenutkih nemoči posežejo po ukrepu, ki otroka prebudi iz čustvenega mehurčka. Zlasti, če so pljuske vode iz kozarca doživljali že v svojem otroštvu in so ga kot enega izmed medgeneracijskih vzorcev prenesli v odraslost, bodisi v vzgojne ukrepe ali kot reakcijo v odnosih, ki jih ne zmorejo obvladati.

Pljusk vode navadno eksplozijo čustev resnično prekine, a ne, ker bi se oseba resnično pomirila. Gre predvsem za šok, ki zaradi nepričakovanega nelagodja hipoma ustavi bodisi kričanje, jok, trmo ali druge oblike ponavljajočega glasnega izražanja volje, občutij. S tovrstnim ukrepom navadno sicer dosežemo želeni učinek, a problema zagotovo ne rešimo na način, ki bi bil vzpodbuden in koristen za soočanje z nadaljnjimi življenjskimi stiskami.

profimedia

Kako torej ravnati v takšnih primerih?

Sodobni strokovnjaki svetujejo, da ob navalu trme malemu kričaču odtegnete pozornost. Ne posvečajte se teatru, ki se odvija pred vami. Dovolite, da napad trme mine brez občinstva. Čeprav je težko, se zavedajte, da je ključno, da ostanete mirni. Ko boste zaznali, da se pričenja naval otrokovih čustev umirjati, pristopite z razumevanjem in mirnim tonom. Šele ko se otrok umiri in ko ni ujet v vrtinec čustev, vam bo lahko prisluhnil in vas dejansko slišal. Takrat se pogovorite tako o neprimernosti vedenja, kot tudi o tem, da vam lahko stiske zaupa na drugačen način. Če tudi sami nosite prtljago iz otroštva, nemara veste, koliko ran lahko za seboj puščajo nerazumevanje in potlačena čustva.