Nina Žnidaršič

''Želim si dom, ki pa ga naredi samo ženska. Moški zgradi hišo, ženska pa naredi dom. Spet me bodo napadli – ah, Jan, kaj govoriš! Ampak to je zanesljivo res,'' razmišlja glasbenik, ki mu sodobne vrednote in hitri tehnološki razvoj niso niti najmanj blizu.

Ko ga vprašamo, ali se mu ne zdi logično, da se časi spreminjajo, nas zavrne, češ da se nekatere stvari, kot so odnosi med moškimi in ženskami, ne bi smeli spreminjati, saj nas zgodovina uči, kako bi moralo biti. ''Mislim, da moramo ohranjati značilnosti spolov. Različni smo si in to je nekaj najlepšega. Kaj bi le bilo, če bi bili popolnoma isti? To ne pomeni, da nismo enakovredni! Besedi 'isti' ali 'enakovredni' nimata enakega pomena. Jaz nisem za enakost, temveč enakovrednost. Današnji čas je grozljivo obremenil žensko, hkrati pa razvrednotil moškega, kar pelje do tega, da sta oba nezadovoljna. Tudi na materinstvo se pogosto gleda kot na breme, čeprav je v bistvu največji blagoslov za žensko. Počasi bomo prišli do tega, da bomo otroke naročali kar iz kataloga,'' še cinično komentira.

''V resnici sploh nismo tako daleč! Obstajajo že vreče, v katerih lahko zraste otrok, da ni treba, da je v maternici. Kje pri tej kvaziodprtosti, ki je na koncu pravzaprav popolnoma izključujoča, sploh potegniti mejo? Bo sploh še kdo osvajal dekleta ali bomo imeli lutke iz silikona?'' se sprašuje.

Ne glede na to pa ostaja romantik in še vedno verjame, da bo, kar zadeva ženske in razmerja, našel takšno, ki mu bo pisana na kožo. ''Sicer pa – lahko tudi ne bom, a ne? Saj človek ne more vedno imeti vsega, kar si želi.''