Profimedia

V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo to vsejugoslovansko gibanje, ki je pripravljalo prebivalstvo na naravne in manj naravne nesreče ter morebitno vojno; vključeni smo bili vsi, v šolah, podjetjih, bolnišnicah, krajevnih skupnostih … V Sloveniji smo te vsakoletne akcije vzeli precej bolj resno kot v drugih republikah. Je že res, da smo se nenehno norčevali iz njih, še bolj pa je res, da smo se iz njih tudi kaj naučili. Vsaj to, kje so zaklonišča in kaj vse je treba vzeti s seboj (in kaj ne), ko so med osamosvojitveno vojno tulile sirene. Zakaj mi NNNP prihaja vse pogosteje na misel?

           Ko gledamo množične demonstracije po svetu, nam je jasno, da imajo ljudje končno dovolj življenja, kot jim ga ponujajo drugi, sami pa pri tem nimajo besede. Srbski študentje seveda ne demonstrirajo le zaradi nadstreška, ki je ubil 15 ljudi, ampak ker je ta morilska gmota betona simbol korupcije in nasilja v državi. Predsednik Vučić nima praktično nič več pooblastil kot naša predsednica, kljub temu pa drži s svojo stranko v pesti vse institucije in tudi medije (bil je Miloševićev minister za informiranje). Kot drugi diktatorji sploh ne razume, da se  mu dogaja ljudstvo, da se tistega 15. marca v Beogradu ni zbralo 100.000 razvajenih študentov (štetje policije), ampak sedemkrat več razkačenih državljanov vseh kategorij.  Rekel je, da ni več predsednik, če se izkaže, da so uporabili zvočni top (ki je po vseh normalnih državah prepovedan), potem je pricurljalo na dan, da jih je Srbija kupila kar 16 in da zvok, ki je pognal demonstrante v paničen beg, ni mogel priti iz nobene druge naprave. Tisto, kar je Vučića lahko zares prestrašilo, je organiziranost študentov, ki so preprečili stampedo, torej brezglavo beganje ljudi, ki pomendrajo vse, ki ne zmorejo pritiska množice. Režim je očitno računal na dramo s številnimi  mrtvimi  in ranjenimi … Krivi bi bili seveda študentje.

      Živimo v obdobju tiranov, ki so, žal, na čelu velikih in močnih držav; Putinu in Trumpu se ljudstvo še ni zgodilo, Erdoganu pa že. Ker se mu končuje drugi mandat, ga skuša na vsak način podaljšati s predčasnimi volitvami, zato je dal zapreti najnevarnejšega kandidata, priljubljenega carigrajskega župana. Hkrati so županu na pristojni univerzi odvzeli diplomo, ker po turški zakonodaji ne more za predsednika kandidirati nekdo, ki ni diplomiral. Ziher je ziher, si je mislil Erdogan, ki obvladuje vse v državi, ljudje pa na cesto. Čeprav se bojijo.

      V današnjem svetu se res ne ve, kje in kdaj nas bo zadelo. Če se ne utrga vremenu in virusom, nas ogrožajo politiki vseh sort in od povsod. Trump hoče, da zvišamo prispevek za Nato, kot da nas bo več kanonov in raket rešilo pred katastrofo. Naši politiki se zavzemajo za nakup opreme, ki bo uporabna v miru in vojni – ampak kdo jo bo pa uporabljal? Pri naravnih nesrečah se je zelo dobro videlo, kako zelo nevarni so lahko dobronamerni ljudje, ki bi radi pomagali, pa ne znajo, zato ogrožajo sebe in druge.

               Navijam za nov NNNP? Pravzaprav da.  Še največ bomo naredili za svojo varnost, če se bomo naučili vsega, kar v izjemnih razmerah pride prav, v skladu s svojim poklicem in  starostjo pa še kaj več – da smo torej lahko koristni  v kakšnih na hitro zbranih enotah. Nam je sploh jasno, kako bi preživeli dneve in dneve brez elektrike (in telefonov)? Kako iz mlakuže ustvariti pitno vodo? V tokratni Jani lahko preberete, da bi s pridelki iz domačih semen in zraslih na domači zemlji preživeli le dober teden, kar je vsekakor katastrofa. Znamo konzervirati živila, najdemo v naravi kaj užitnega, četudi nismo lovci?  Pa zanetiti ogenj, postaviti zasilno bivališče, se orientirati v naravi – vse to vas naučijo taborniki in skavti. Ko me je pred mnogimi leti sin vprašal, kako se skuha golaž, bil je namreč taborniški vodnik, mi je zares zaigralo srce od veselja. Še danes mu vse tisto znanje iz taborniškega otroštva pride prav. Ne vem pa, ali ve, kje je najbližje zaklonišče.

Uvodnik je objavljen v reviji Jana, št. 12, 25. marec 2025. 

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana