Srdjan Živulović / BOBO

Že od leta 2003 so civilne iniciative z Urošem Macerlom in organizacijo Eko krog na čelu opozarjale na škodljive vplive na okolje in zdravje prebivalcev, ki jih je povzročala cementarna Lafarge. V njej so za energijo kurili odpadke, kot so plastika, gume in industrijski odpadki. Leta 2009 je upravno sodišče podjetju razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje, vendar je Lafarge obratoval naprej. Leta 2011 so okoljevarstveniki dosegli začasno prepoved sosežiga odpadkov, a dokončno so proizvodnjo cementa ustavili šele leta 2015, ko je podjetje izgubilo dovoljenje za obratovanje. S tem se je iztekel eden najodmevnejših okoljskih bojev v Sloveniji in prebivalci Zasavja so lažje zadihali. Dobesedno. Zdaj, pravijo, so se spet oglasili vsi alarmi. Nekdanji Lafarge se namreč prodaja. Komu in kaj bo ta tam počel?

Zakaj tako natihoma?

Nenavadno je že to, da se kompleks prodaja natihoma, brez javnih objav. Prodajalci, ki želijo čim bolje prodati nepremičnino, to prodajajo zelo na glas, da privabijo čim več kupcev. Okoljevarstveniki pa so za prodajo izvedeli iz anonimnih virov, niti okoliški župani niso vedeli, da se kaj dogaja. Takoj so se obrnili na zdajšnjega lastnika kompleksa, podjetje Holcim. Prav nič jih ni pomirila izjava lastnika Pavla Marđonovića, da nimajo vpliva na to, kaj bo kupec na tej lokaciji počel.

Izkazalo se je, da pogovori o prodaji potekajo z litijskim podjetnikom Marjanom Šuštarjem iz podjetja Šuštar Trans d. o. o., ki se ukvarja s prevozništvom, težko gradbeno mehanizacijo, izkopi ter proizvodnjo in prevozom betona in peska – z dejavnostjo, v kateri bi bila lahko logična pot vnovičen zagon proizvodnje cementa. Šuštar sicer zatrjuje, da ga sežiganje odpadkov ne zanima, prav tako vsaj za zdaj ne širjenje dejavnosti zunaj teh, ki jih že opravljajo. Zanimal naj bi ga kamnolom, kjer bi proizvajali apneno moko. Če količine ne bi bile prevelike in če bi jih namesto s tovornjaki prevažali po za to namenjenem rovu, to ne bi bilo prehudo, pravi Uroš Macerl. Skrbi pa ga, da se bodo Trbovlje vrnile v čase pred desetimi leti. »Takrat si ob vstopu v mesto naletel na prah, hrup in nepregledne kolone tovornjakov, ki so zabasale cesto. Če si bil peš ali s kolesom, si domov prišel siv od prahu. Zdaj imamo kolesarsko stezo in čist zrak. Seveda se ljudje ne želimo vrniti v preteklost.«

Lokalni podjetniki in župani so prepričani, da bi za cementarnino lokacijo lahko našli domačega kupca ali kupce. Zato jih toliko bolj vznemirja ta tiha prodaja, ki favorizira točno določenega kupca. »To nam dajejo vedeti tudi roki, ki jih je Holcim dal na voljo za oddajo ponudb. V nekaj dneh pač ne moreš narediti poslovnega načrta, obrniti vseh potrebnih številk, kaj se šele dogovoriti o skupnem odkupu. Pri taki ceni bi bil ta najbolj verjeten. Prav bi bilo, da imamo domačini pošteno izhodišče in čas za dogovore. Marsikaj bi se dalo zgraditi na mestu cementarne, vključno s hotelom.« Skrbi jih tudi, da se ne bi izjalovili načrti za nov visokotehnološki center, ki naj bi se gradil prav ob cesti v kamnolom in ga ne bo, če bodo tam vozile kolone tovornjakov. Poimenovali so ga Mesto akrobatov, v njem pa naj bi v testnih in razvojnih laboratorijih razvijali napredne inženirske rešitve. Tak center bi za prihodnost Zasavja naredil neprimerno več kot tistih nekaj novih delovnih mest, ki bi jih ponudil kamnolom.

Zasavje je enotno

Karkoli se bo v Lafargovem kompleksu že dogajalo, Zasavje je enotno, pravijo okoljevarstveniki iz Eko kroga z Urošem Macerlom na čelu. »Ne glede na to, kdo bo lastnik lokacije, ne bomo dovolili okoljskih bremen, ki bi ogrožala naše zdravje in naravo. Lokalne skupnosti in civilna družba stojimo skupaj – odločno in brez kompromisov. Pod nobenim pogojem ne bomo dovolili dejavnosti, ki so okoljsko obremenjujoče. V preteklosti smo že uspeli in tudi tokrat lahko!« so zapisali. Macerl pa še dodaja: »Končno smo vsi na isti strani. Tudi občine so prišle do spoznanja, da je edina svetla prihodnost zelena in trajnostna. Dokazali smo, da smo iznajdljivi in podjetni in znamo uspeti tudi z drugačnimi dejavnostmi. Ne želimo se vrniti v preteklost.«