Konec lanskega leta so v industrijski coni pri Logatcu odprli simulator prostega pada oziroma vetrovnik, v katerem lahko vsak preskusi, koliko ptice je v njem. No, skoraj vsak, ampak ker smo starejši od štirih let, težji od 20 kilogramov in lažji od 140, pa spet ne višji od 200 centimetrov, nimamo nezaceljenih poškodb, zlomov ali epilepsije in ker tudi noseči nismo, smo lahko samozavestno rekli: gremo pogledat. Še bolje, gremo letet. Bodimo kondor. Ali vsaj vrabec.

Ali me je bilo strah? Niti malo, na spletni strani (www.aerodium.si) je vse lepo razloženo. Spodaj je mreža, zgoraj je mreža, na drevo me torej ne more odnesti. Fotografije kažejo srečne ljudi, ki so očitno v nebesih – skoraj dobesedno – česa bi se torej bala?

S fotografom Nejcem sva se pripeljala do povsem nevznemirljive stavbe sredi industrijske cone, kjer se zadaj bolj nakazuje, kot vidi letalna komora, devet metrov visok valj s premerom 3,7 metra. V recepciji sva srečala Uroša, enega od osmih inštruktorjev. Vse nama je razložil, vse pokazal. In potem, tole je pomembno, nama je povedal prvo in najvažnejše pravilo letenja: smejte se (naslednji dve sta »sprostite se« in »uživajte«), pa še nekaj čisto tehničnih stvari.

No, smejati se znam. Komaj čakam.

Zbudite kondorja v sebi. Letenje v vetrovniku, je pozneje povedal poslovni direktor Aerodiuma Logatec, mag. Borut Winterleitner, »je najboljši možni približek letenju v prostem padu, ki si ga veliko ljudi želi doživeti. Toda to je psihično zelo zahtevna dogodivščina – skočiti iz letala je velik izziv – in veliko ljudi, ki takole za mizo sanja o tem, se tega v resnici ne bo nikoli lotilo, ker je to prehud stres zanje, pa tudi stroškovno je občutno dražje. Cena skoka je 200 evrov, pa tudi veliko več časa vzame, saj morate tako rekoč ves dan preživeti na letališču, lahko se vam pa tudi zgodi, da pridete, potem je pa slabo vreme. Kup pogojev je, ki zadevo nazadnje omejijo na zelo ozek krog ljudi, ki to počnejo. Zelo podobna izkušnja v vetrovniku pa je občutno cenejša in občutno manj odvisna od vremenskih razmer. Prideš sem in imaš v uri in pol za seboj izkušnjo. Veš, kako je, prišel si zelo blizu temu na cenovno zelo dostopen in varen način. V letalni komori imate spodaj trampolinsko mrežo, ni velikih možnosti za poškodbe ali za nepričakovane dogodke. Inštruktor stoji ob vas in vas usmerja. Ste v zelo kontroliranem okolju. Lahko doživite tisto, kar doživlja padalec, a ni tako stresno za vas in je občutno ceneje. Skok s padalom je 200 evrov, za ta denar pri nas lahko poleti vsa družina. To je nova oblika preživljanja prostega časa. Vsak od nas je kdaj sanjal o letenju in tu dobite možnost.«

Že mogoče, da je letenje v vetrovniku cenejše od skakanja s padalom, ravno poceni pa ni. Pogled na cenik na njihovi spletni strani me je pretresel. A je po drugi strani tudi res, da je to izkušnja, ki si jo za vedno zapomniš, pa če si si jo plačal sam ali jo dobil z darilnim bonom. Med padalce me ni nikoli vleklo, varno letet grem pa takoj.

Dve minuti. V Aerodiumu športno letenje trenirajo padalci, ki so prej morali za to hoditi v tujino, pravi mag. Winterleitner, na rekreativno letenje pa prihajajo posamezniki, pari, tudi družine z otroki. Imeli so »škorce«, kot jim pravi, pri štirih letih, kar je najnižja dovoljena starost, poletavčka pri štiriinosemdesetih in vse vmes. Prihajajo tudi cela podjetja, po 50, 60 ljudi, ki imajo športni dan ali »team building«, povezovanje med sodelavci. Letenje jih zares zbliža – ko pridejo, so vsi po skupinicah, »takoj se vidi, kdo je s kom skregan«, ko pa spet pristanejo na tleh, so čisto drugačni, nasmejani, bolj družabni in povezani.

Več v Zarji št. 27, 5.7.2016