Andrej Križ

Doktor Miha Lučovnik, vodja Enote za intenzivno nego nosečnic in porodnic Ginekološke klinike in docent porodništva na medicinski fakulteti, se že približno dvajset let ukvarja z jogo – ker v njej uživa, z njo ohranja gibljivost, zdravje in se sprošča po napornem delu. Ker pa je joga dokazano ena najpriporočljivejših vaj za nosečnice, s katerimi je nenehno v stiku, in ker so ga vaditelji joge pogosto spraševali, katere vaje so in katere niso primerne za bodoče mamice, je bila odločitev za vadbo z njimi logična. »Svoje zdravniško in jogijsko znanje sem združil ter koristno uporabil. Vadbo za nosečnice vodim, ker mi je to všeč in me dodatno izpolnjuje,« pravi preprosto.

Tekst: Katja Božič, foto: Andrej Križ

»Vedno sem se rad ukvarjal z različnimi športi in počasi spoznal, da skoraj pri vseh poudarjajo stabilizacijo telesa in ohranjanje gibljivosti. Ugotovil sem tudi, da je večina temu namenjenih vaj neke vrste izpeljanka iz starodavnih jogijskih položajev. Poleg tega sem takrat veliko potoval po svetu in so me zanimale različne kulture in tradicije – tudi indijska.« Vpisal se je na jogo in že na prvi vadbi ugotovil, da mu zelo ustreza, še posebej ker v primerjavi z drugimi športi pri njej ni tekmovanja, medalj, meritev, nihče ne ocenjuje, kako si videti v določenem položaju. Pomembno je le, da ga narediš po svojih najboljših močeh, saj je le v tem primeru učinek pravi. »Poleg tega po vadbi nikoli nisem bil utrujen. Prav nasprotno, imel sem več energije, lažje sem se koncentriral in bil sem mirnejši, kar mi je pomagalo že pri študiju in mi še danes pri obvladovanju vsakodnevnega stresa v službi.«

Od telovadbe do duhovnosti.Vadi redno, vsak dan od 30 minut do ene ure, joga pa mu pomaga na več načinov. »Na telesni ravni mi pomaga ohranjati gibljivost. To se mi včasih sicer ni zdelo zelo pomembno. Danes, pri štiridesetih, pa je nepogrešljivo za ohranjanje zdravja. Z jogijskimi vajami krepim stabilizatorje trupa – mišice, ki so izjemnega pomena za preprečevanje poškodb pri drugih športih, s katerimi se ukvarjam. Z njimi se obvarujem bolečin v hrbtu in številnih drugih pogostih težav. Z jogo se učim pravilnega dihanja tudi v najbolj stresnih situacijah. Pomaga pa mi tudi pri umirjanju in usmerjanju misli. Večkrat sem se udeležil mednarodnih seminarjev za inštruktorje joge.« Naredil je mednarodni izpit za inštruktorja joge v vsakdanjem življenju – sistema, ki ga je ustanovil priznani učitelj Paramhams Sri Swami Maheshwarananda. »To je oblika joge, ki je prilagojena potrebam sodobnega človeka, je pa obenem zakoreninjena v starodavni jogijski tradiciji. Obsega tako telesne vidike joge kot dihalne vaje ter tehnike koncentracije in meditacije. Tako da lahko v jogi v vsakdanjem življenju po mojem mnenju vsak najde, kar pri jogi išče – od preproste telovadbe do najglobljih duhovnih jogijskih učenj.«

V Indiji je nehal jesti meso. V obdobju, ko se je začel ukvarjati z jogo, je spontano spremenil tudi prehrano. »Pri svojem prvem obisku Indije sem imel na začetku kar nekaj prebavnih težav. Ker sem vedel, da bom tam nekaj časa in da domačini niti ne znajo dobro pripravljati mesa, če ga ne jejo, sem se odločil jesti tako kot oni. Večinoma so laktovegetarijanci, kar pomeni, da ne jedo mesa in rib, uživajo pa mleko in mlečne izdelke. Po nekaj mesecih take prehrane sem se odlično počutil.« Doma je nekaj časa spet jedel meso, a se je počutil bistveno drugače kot v Indiji, zato se je vrnil k vegetarijanski prehrani. »Začel sem izključno zato, ker sem se bolje počutil, po vseh teh letih pa je danes pomemben vzrok za moje vegetarijanstvo tudi etični vidik. Vendar se mi zdi to precej osebna odločitev. Sam sem se pač tako odločil in sem prepričan, da je bila to zame dobra odločitev.«

Več v Zarji, 26.2.2019

Foto: Andrej Križ