osebni arhiv

V Vevčah je poleg rondoja nedavno nastal nov, pretežno lesen vrtec zanimive krožne oblike z zastekljenimi igralnicami, ki otroke povezujejo z naravo. Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je enoto Pedenjcarstvo nagradila z zlatim svinčnikom za odlično izvedbo. A lepih, odlično zasnovanih vrtcev, ki izboljšujejo kakovost bivanja naših najmlajših, kar je hkrati naložba v njihovo prihodnost, je čedalje več.

Vrtec Pedenjped, enota Pedenjcarstvo v Kašlju: Varnost in svoboda

Nenavadna oblika vrtca Pedenjcarstvo pritegne pozornost vsakogar, ki se pelje mimo. Arhitekti Maja Ivanič, Anja Planišček in Andraž Intihar ter krajinska arhitektka Urša Habič so si ga v zamislili v krožni obliki, ki ni pogosta. »Otrokom in zaposlenim smo želeli urediti prijeten, domač in varen prostor, ki jih bo spodbujal pri igri in ustvarjalnosti. Krožna zasnova je idealna za gibanje, igralnice s premičnimi stenami pa za druženje otrok različnih starostnih skupin.« Pri odločitvi o obliki so upoštevali okolje (prometna cesta, industrijski tir) in sosede. »Nismo jim želeli zastreti pogledov ali osončenja, zato je vrtec nizek, streha pa zelena, poraščena z rastlinjem,« pravita arhitektki Ivaničeva in Planiščkova. Osrednji prostor Pedenjcarstva je odprt atrij premera 25 metrov, v katerem so drevesa, grmovnice, igrala, vodni zbiralniki, utrjene površine in pesek. To je prostor, ki združuje otroke, vzgojitelje in druge delavce, okoli njega pa so v obliki pahljače igralnice, večnamenski športni prostor, pisarne, kuhinja, sanitarije in shramba. »Prostor povezuje notranji krožni hodnik, razširjen v dodaten igralni prostor, v katerem so stene oblikovane kot aktivne didaktične igralne površine z barvnimi računali abak, ABC-črkovnicami, črnimi risalnimi tablami in barvnimi sestavljankami. Fasadi zunanjega in notranjega oboda kroga sta pretežno zastekljeni, prostori se odpirajo v obe smeri – v atrij in v zunanje igrišče, zato so otroci skoraj vedno povezani: med seboj, z vzgojitelji in z zunanjim svetom, kar jim daje po eni strani občutek varnosti in na drugi svobode.« Vrtec, katerega načrtovanje je trajalo dve leti, gradnja pa samo devet mesecev, je energetsko varčen (visoki B1 energetski razred), zasnovali in zgradili so ga na osnovi trajnostnih načel – v celoti je lesen, tako kot tudi vsa oprema in zunanja igrala. S svojimi pametnimi rešitvami sodi v sklop ‘Ljubljana, pametno mesto’, kjer z mislijo na okolje in prihodnje generacije omogočajo visoko kakovost življenja meščank in meščanov. Kot zanimivost dodajmo, da vrtec prvi (v mreži javnih vrtcev) v Sloveniji ponuja tudi specializiran program za otroke z avtizmom. »Zelo smo veseli, da so otroci, starši in vzgojitelji vrtec hitro sprejeli za svojega in ga bogatijo s svojo ustvarjalnostjo,« sta zaključili arhitektki, ki sicer delujeta vsaka na svojem področju, svoja znanje in izkušnje pa združujeta projektno. 

Vrtec Ringaraja, Dobrepolje: V igralnicah, a povezani z naravo

Kaj boljšega bi lahko želeli otrokom kot čim več trenutkov, preživetih v naravi! Vrtec Ringaraja, ki so ga na začetku oktobra odprli v občini Dobrepolje, so zgradili na robu naselja, v objemu narave, obdan je s polji. Arhitekti so ga zasnovali tako, da se pravzaprav zlije z okolico. »Oblikovan je kot dolga lamela vzdolž ceste in odprt proti naravi,« pravijo avtorji (Breda Bizjak – BB arhitekti, mag. Lidija Dragišić – Studio 360, Katja Florjanc, Emir Jelkić in Ajda Vogelnik Saje), kar so podkrepili z barvami in materiali  – prevladujejo naravni svetli toni v kombinaciji z lesom. Zastekljene igralnice dajejo otrokom in vzgojiteljem občutek povezanosti z naravo, streha s svetlobniki pa jim zagotavlja veliko dnevne svetlobe. Vrtec je zgrajen v tako imenovani skoraj ničenergijski tehniki (sNES) in je trenutno najsodobnejši objekt v kategoriji javnih zavodov, šol in vrtcev ter postaja referenčni objekt za podobne zgradbe, je v enem od člankov poudaril direktor občinske uprave Dobrepolje mag. Ivan Kenda.

Vrtec Mavrica, Brežice: Za varno igro otrok

Z več kot 4000 kvadratnimi metri površine in dvajsetimi oddelki velja vrtec Mavrica za največjega v Sloveniji, a členjena oblika in pritlična zasnova zgradbe pravzaprav omilita njeno izjemno kvadraturo. Narejen je v obliki zanke; sprednji del deluje zaprto ter ločuje urbano okolje in parkirne površine od površin, namenjenih otrokom, notranji del pa se z igralnicami odpira proti naravi in igrišču. Osrednji del vrtca je velik, ozelenjen zunanji prostor. Tudi ta vrtec so zasnovali Breda Bizjak – BB arhitekti, mag. Lidija Dragišić – Studio 360, Katja Florjanc, Emir Jelkić in Ajda Vogelnik Saje in tako otrokom kot zaposlenim izboljšali razmere bivanja ter dela.