Je že kdaj par kvadratnih centimetrov cunjic povzročilo toliko ogorčenja in hude krvi kot letos poleti burkini, kopalna obleka za muslimanke, ki jim omogoča, da se kopajo, ne da bi se razgalile? No, pravzaprav že. Bikini, pred sedemdesetimi leti. Opazite ironijo?

Sredi avgusta je počilo na Korziki, ko so se na plaži spopadli domačini in muslimanski priseljenci, menda zato, ker se je neki musliman razburil, ko je eden od domačinov fotografiral njegovo ženo. Najprej so vpili, nato so si skočili lase – vpletene so bile celo harpune – in končalo se je tako, da so morali policijski specialci ustavljati dvesto razkurjenih domorodcev, ki so marširali nad naselje, v katerem živi veliko priseljencev iz severne Afrike. Nekaj ljudi je končalo v bolnišnici in nekaj avtov na odpadu. Svet je obkrožila novica, da je nastal spopad zaradi fotografiranja ženske v burkiniju. Tule je hakeljc: prav nobenega dokaza ni, niti enega, da je bil takrat na plaži kdo v burkiniju. Tamkajšnji župan je pa potem burkinije vseeno prepovedal. Kar je bila že tretja prepoved muslimanske verzije kopalne obleke v Franciji. Menda naj bi bila grožnja za javni mir in potuha nefrancoskim vrednotam. Oh, pa še nehigienska povrhu.

Borim se s čekovno knjižico. Administrativni napad na burkinije je julija vodil desničarski župan Cannesa, potem ko je v bližnji Nici 4. julija nekdo s tovornjakom zaoral med množico na obali in ubil 85 ljudi. Burkiniji s tem sicer niso imeli popolnoma nič, a so jih prepovedali kot »grožnjo javnemu redu in miru«. Zagrožena kazen za kljubovanje prepovedi je 38 evrov. V Cannesu se ne hecajo, izrekli so že nekaj kazni zaradi nošenja burkinija – tako so na primer policisti zaslišali skupino desetih muslimank na plaži, štirim so izrekli kazen, drugim pa opomin, potem pa so zelo ogorčene ženske še spodili s plaže.

Oglobljenim kazni ne bodo načele družinskega proračuna, pomoč jim je namreč ponudil Rašid Nekkaz, francoski poslovnež alžirskega rodu, ki pravi, da sam sicer nasprotuje nošenju burkinija in nikaba, vendar pa meni, da se v demokraciji ne bi smelo zapovedovati, kako naj se ljudje oblačijo. Zato je porabil že precej denarja za plačevanje kazni ženskam, ki si v Franciji kljub zakonski prepovedi zakrivajo obraz. Plačal bo tudi kazni zaradi kršenja prepovedi o nošenju burkinija, je obljubil. »Takoj ko vidim, da v Franciji ne spoštujejo osnovnih svoboščin, potegnem na dan čekovno knjižico,« pravi.

Prepoved burkinija v Cannesu je medtem podprlo tudi sodišče, potem ko sta se nad njo pritožili dve muslimanski organizaciji. Tole velja povedati: že od leta 2004 v Franciji velja zakonska prepoved zakrivanja obraza, zato je nikab prepovedan. Burkini, ki pušča obraz prost, formalno ne krši zakona in njegovo nošenje v Franciji ni prepovedano. Kljub temu je sodnik menil, da prepoved canskega župana ni nezakonita. Muslimanske in človekoljubne organizacije zdaj sodbo izpodbijajo.

In se je opogumil še župan mesteca Villeneuve-Loubet v bližini Cannesa in burkinije prepovedal, češ da je »nehigiensko« plavati popolnoma oblečen. Potem je prišla prepoved burkinijev na Korziki. Tam jih je prepovedal levičarski župan.

V nekem vodnem parku v bližini Marseilla so odpovedali zasebno zabavo ob bazenu za muslimanske ženske in otroke – uradno prepovedal je sicer ni nihče, a so organizatorjem grozili s smrtjo.

Več v Zarji št. 35, 30.8.2016