Shutterstock

Nekaj let po koncu prve resne zveze me je bivši dragi povabil na večerjo. Ker sta se najini poti že zdavnaj ločili, ni bilo ovir in sva si lahko iskreno povedala vse. Tudi to, da me je prevaral. Ko je začel opisovati tisti dan, sem takoj vedela, za katerega od približno 1700 dni gre, čeprav so že spomini na prejšnji teden pri meni bolj megleni. Takoj sem se spomnila, kako sem ga doma pričakala v kopalnem plašču in zvlekla v spalnico. Seveda niti slutila nisem, da je pravkar prišel od druge …

Kako preživeti prevaro?

Očitno je bil tisti dan za oba prelomen – on je menda v praksi spoznal, da se ljubljenje hudo razlikuje od športnega seksa, jaz pa sem ugotovila, da sva bolj povezana. Za najin odnos je bila torej njegova prevara koristna. Ampak če bi zanjo izvedela takrat, me sploh ne bi ganilo, da je ob drugi spoznal, kako veliko mu pomenim. Nezvestoba se mi je dolgo zdela nesprejemljiva. Danes pa vem, da je nezvestoba kdaj nujna, celo potrebna in koristna. O tem v knjigi (Ne)zvestoba do groba piše Esther Perel, ameriška psihoterapevtka, ki je zaslovela s prodornimi analizami sodobnih odnosov.

Promo foto

Konec po 30 letih

Prijatelja se ločujeta po treh desetletjih. Da njun zakon ni idealen, je bilo jasno, saj mi je bilo večkrat neprijetno, ko sem poslušala njuna besedna obračunavanja. Pozneje sem izvedela za telesno nasilje. Pa za odvisnost od drog, zapravljanje na eni strani, pomanjkanje na drugi. A kljub vsemu sta moje pozive k ločitvi ignorirala. Potem pa se je eden zaljubil. Čeprav je bila spolnost v njunem zakonu le še oddaljen spomin, je bila prevara povod za ločitev. In nista edina! Še vedno marsikdo v zvezi dopušča odvisnosti, nasilje, zanemarjanje ... pri nezvestobi pa se vse konča.

Kaj sploh je prevara?

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 45, 7. november 2023.

revija Jana