Shutterstock

Alepsko milo zavito v tančico skrivnosti

Če boste milo iz Alepa iskali na spletu, boste v slovenščini našli bolj malo zadetkov. To lahko vzbudi občutek, da je milo težko ali sploh nedosegljivo, kar pa ne drži. Prodajajo ga namreč celo v eni izmed trgovskih verig v Sloveniji. Presenetljivo je, da se pri nas o tem milu tako malo govori ­– no, vsaj videti je tako. To je namreč eno izmed najbolj cenjenih mil z domnevno najdaljšo tradicijo. Čeprav se na spletu o njem res ne govori dosti, smo kljub temu našli nekaj forumov, na katerih posamezniki izražajo navdušenje nad njegovim učinkom. A gremo lepo po vrsti! Milo je dobilo ime po mestu Alep v Siriji in ta kozmetični pripomoček še danes pripravljajo po originalnem receptu. Kuhajo ga v velikih kotlih, v njih tri dni počasi segrevajo vodo, lug in oljčno olje, da naštete sestavine reagirajo med seboj in nastane gosto tekoče milo. Temu na koncu dodajo lovorovo olje (njegova koncentracija v milu določa kakovost in ceno končnega izdelka), vse skupaj dobro pomešajo, predenejo iz kotla in pustijo počivati, da nastane trdo milo. To nato razrežejo na posamezne kose in vsak kos označijo z žigom obrtnika, ki ga je izdelal. Nekateri pravijo, da je to milo predhodnik marsejskega mila, vendar pa je njegov pravi izvor še vedno uganka. Trditvi, da sta alepsko milo uporabljali že egiptovska kraljica Kleopatra in kraljica Zenobia iz Sirije, nista nujno zmotni, a ju znanost še ni potrdila. So pa alepsko milo gotovo poznali Rimljani v prvem stoletju našega štetja, saj so milo in njegov proces izdelave opisali v svojih zapisih. Alepsko milo je odlična izbira za občutljivo kožo, ki ne prenese dišav, alkohola ali kemičnih konzervansov, za ljudi z ekcemi in alergijami. Primerno je za nego celega telesa, nekateri pa ga priporočajo tudi za umivanje las, saj ne draži lasišča.

Več v Zarji št.43, 25. 10. 2016