Osebni arhiv/Takay

Vabijo ga na modne revije v New York, London, Pariz in Milano, nastopa na modnih revijah za Diesel, Etro in Toma Forda, a je na videz čisto »navaden« fant z zelo velikimi, lepimi, zasanjanimi očmi in poudarjenimi ličnicami. Deluje nekoliko zasanjano, morda ga imajo tudi zaradi tega za »malo čudaški« model, vsaj pred časom so ga poimenovali »alien face«. Vendar pa se na snemanjih prelevi v samozavestnega mladega moškega, ki ve, kaj hoče. Na modni reviji v New Yorku so ga razglasili za »top walkerja« – za manekena z največ prehojenimi revijami v sezoni. Drugi manekeni ga imajo radi, ker tudi njih nesebično uči lepe hoje. Baki, kot ga kličejo domači, je pač en tak prijazen fant. Z njim se lahko pogovarjaš o težavah na Zemlji ali o življenju v vesolju, ki ga zanima in privlači.

Kako ste se odločili za manekena? So vam rekli, da ste čedni?

Mami je vizažistka (Manca Maselj, op. p.), z bratom sva posnela nekaj televizijskih reklam, ko sva bila majhna. Ker je mami delala tudi za revijo Smrklja, pri kateri nikoli niso imeli dovolj prostovoljcev za fotografiranje, za delanje preobrazb, je vedno nagovarjala naju z bratom, naj greva, pa sva se ji uspešno upirala, dokler niso nekoč imeli za nagrado bonov za oblačila. In je rekla, da če želiva biti lepo oblečena, naj greva. Sicer sem potem ta bon prodal za pol cene. (smeh) V tistem času res nisem bil kdove kako zagret za manekensko delo, a potem me je našel Stane Hering, ki je imel manekensko agencijo. Prepričeval me je, naj poskusim, da se mi bo splačalo.

Ste se tudi njemu upirali?

Vsekakor nisem silil v to. Tako kot velikokrat rečem tudi zdaj: »Pokličite, pa se bomo zmenili.« Ker se mi ne zdi pravi način, da se »grebeš«. To ni bistvo tega poklica, temu se izogibam. Konstantna lepota ni fokus, bistvo. A zdaj sem malo zašel. (smeh)

Hm, torej počnete nekaj, o čemer niste čisto prepričani, v čemer si ne želite biti številka ena? Zdi se mi, kot da ne dajete vse svoje energije v ta posel?

Pa saj jo dajem, ampak ko se na primer neki modni dogodek konča, sem potem kakšen mesec brez dela. Pa tudi tako je, da kot model nisi vseskozi na vrhu. Na modnem šovu v New Yorku sem bil »top walker«, kar pomeni, da sem imel največ prehojenih revij v določeni sezoni – jesen/zima ali pomlad/poletje. Kar je bilo sicer super, ampak potem tam nisem dobil nobenega posla. No, dobro, šel sem delat na Japonsko.

So težava ti padci, ko ste brez dela? Nekaj časa čisto na vrhu, potem pa brez posla?

Vprašanje je, ali greš v nekaj mesecih čisto do vrha ali pa si pač samo »v redu«. Ves čas.

Celoten intervju z Brankom Masljem si lahko preberete v 36. številki revije Zarja.