Šimen Zupančič

V teh tednih se je res nagaral in uspelo mu je, saj je na platformi za množično financiranje Adrifund dosegel postavljeni cilj 10 tisoč evrov, s katerimi bo lahko posnel že težko pričakovani spot o Donaldu Trumpu. Veliki pok se bo zgodil 18. julija in prav zanimivo bo spremljati, kako bo našega genija in njegovo stvaritev komentiral svet. Predlani poleti, ko je padla ideja o spotu Putin, Putout, se je Slakonja iz igralca in ustvarjalca prelevil še v podjetnika, producenta, glasbenika, glasbenega producenta, a kljub natrpanemu urniku izjemno uživa. Začutil je klic, ki se mu nima smisla upirati. Če mu ne bi sledil, bi se vedno tolkel po glavi.

Nekaterim so vaši spoti že malce zasukali, spremenili življenje.

Prosim?

Tako je zapisal eden od vaših oboževalcev, ki ne more verjeti, da mora tako izjemen talent prositi za denarno pomoč za to, da bo lahko ustvarjal. Je bilo treba mnogo premisleka za tak korak?

O tem sem razmišljal, še preden sem lansiral Putina, a nisem imel dovolj znanja za ta korak. Ko so navezali stik z mano iz Adrifunda, pa sem dobil občutek, da imam vso podporo, ki jo pri tem potrebujem. Pri množičnem financiranju ne gre za donacije, temveč za prispevke, za katere dobiš različne nagrade, poleg tega pa ustvarjalcu pomagaš uresničiti njegov cilj. Ker sponzorjev do zdaj ni bilo, je bil to zame edini način. Po dveh letih iskanja in prepričevanja je lepo videti, da s pomočjo množičnega financiranja prihajajo tudi ponudbe sponzorjev. Vesel sem, da so začeli prepoznavati priložnost.

Medtem pa Putin, Putout še vedno odmeva, komentarji ne pojenjajo. So bile vmes tudi kakšne grožnje?

Da, komentarji še kar prihajajo. Ker ne znam brati cirilice, ne vem natančno, kaj vse pišejo – si pa upam domnevati, da je bilo vmes zapisanih že par neprijetnih besed, celo groženj. So tako pozitivni kot negativni komentarji, Rusija je pač velika in tudi tam živijo karakterno zelo različni ljudje. Nekaterim se je zdel spot totalno norčevanje iz Putina, drugim popolna hvalnica Putina – in pravzaprav sem to z njim tudi želel doseči. Da se sprašuješ, pa kaj je to. Stvari niso vedno črno-bele, zato dopušča več interpretacij.

Vladimir Putin prihaja poleti v Slovenijo, kajne?

Ravno takrat, ko jaz iz Slovenije odhajam. Prav zato. (smeh)

Zaradi norčevanja iz Erdogana je nemški komik po nemških zakonih že imel težave. Nekateri so vam predlagali, da se na Erdogana spravite še vi.

So se tudi že posmehovali, češ da si ga ne upam upodobiti na tak način. Ne da si ga ne upam – ne zanima me. Ni tak lik, ki bi mi ga bil izziv uprizoriti. Vsaj za zdaj ne. V tem trenutku se mi zdi v primerjavi s Trumpom in Putinom popolnoma nezanimiv. A stvari se spreminjajo: če bo na ameriških volitvah zmagala Hillary Clinton, bo verjetno naslednja na mojem seznamu Hilary in ne Angela Merkel, kot sem načrtoval. Ko bom končal Trumpa, bo začel moj um preklapljati na Hillary ali Merklovo, pa bomo videli, kam bomo šli.

Verjetno je treba biti takten pri izbiri in v kakšnem vrstnem redu?

Marsikaj se je spremenilo v teh dveh letih, odkar sem dobil idejo za projekt. Najprej ga nisem poimenoval #TheMockingbirdMan (človek-ptica oponašalka), temveč #TheNewestSong – najnovejša pesem. Hotel sem začeti s svetovno znanimi pop izvajalci in nekatera besedila sem že napisal, pa so medtem postala že popolnoma neaktualna in sem jih moral zabrisati v koš. Serijo šestih imitacij sem nameraval končati z Obamo, Angelo Merkel in Putinom. Potem pa se je vse zasukalo in Putin se mi je v tem času, v katerem živimo, zdel najbolj primeren.

Na Putina se ljudje ne spravljajo kar tako …

Ne, posebno če živijo v Rusiji. (smeh)

Eden izmed predlogov, kako do denarja za Trumpov spot, je bil poslati donatorsko prošnjo kar Donaldu Trumpu.

Ne, tega ne bi storil, ker bi to potem postal politični videospot; to bi bil njegov videospot. Jaz pa hočem, da je to moj spot.

O Donaldu vam je zdaj jasno vse. Se vam je v procesu preučevanja njegove osebnosti kaj bolj priljubil, morda celo zagabil?

Veliko stvari sem izvedel o njem, marsičesa si nisem mislil. Z večino izjav me je, tako kot vse, popolnoma šokiral. Da bi se mi konkretno priljubil ali zagabil? Niti eno niti drugo, ker sem nanj gledal predvsem kot na lik za spot. Moj pogled do zdaj ni bil osredotočen na to, kdo bi bil najboljši predsednik ZDA, a če se to vprašam, je res težko odgovoriti. Mislim, da je to kar samomorilsko vprašanje. Hillary ali Donald?

Američani imajo na tokratnih volitvah zelo težko nalogo.

Morda najtežjo do zdaj. To sta dva najbolj osovražena politika v Ameriki. Kako sta prišla do tega, da sta v tem trenutku kandidata za predsednika, je nekaj neverjetnega. Ko spremljam Trumpa in sledim njegovim izjavam, si rečem: super, materiala je ogromno. Kar se pa tiče realnega življenja, me je najbolj prepričal Bernie Sanders – če bi se že moral opredeliti. Vendar Bernie zdaj podpira Hillary. In kaj to pove o njem? To so spet te politične igrice in Trump v glavah volivcev takim igricam predstavlja nasprotni pol. Po nekih raziskavah ameriško vlado podpira zgolj pet odstotkov Američanov, več kot 40 odstotkov pa jo sovraži. Zato je zanimivo in verjetno logično, da je 40 odstotkov volivcev na strani Donalda Trumpa. To bi bil protiudarec ameriški vladi, češ, zdaj ga pa imate; to bomo naredili, ker si to zaslužite. Zato se mi dejansko zdi zelo verjetno, da bo Trump postal predsednik ZDA. Ker daje občutek, da se ga ne da voditi in da se lahko upre lutkarjem iz Bele hiše. Ali lahko nato tudi on postane marioneta, pa je vprašanje časa. To bomo mogoče videli zelo kmalu.

Več v reviji Zarja, št. 25, 21. 6. 2016